Agencija za javnopravne evidence in storitve je objavila, kako so lani poslovali slovenski podjetniki. Znano je tudi, za koliko so se zvišale oziroma padle plače zaposlenih.
Agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je predstavila zbirne podatke o slovenskem gospodarstvu v letu 2022, ki sta ga zaznamovali vojna v Ukrajini in visoka inflacija.
Slovenska podjetja so znova poslovala rekordno, a vendar novico spremlja grenak priokus.
Čeprav se je neto čisti dobiček – tj. seštevek skupnega dobička in izgube slovenskih podjetij – povečal za sedem odstotkov in je znašal 6,1 milijarde evrov, je bil ta, ob upoštevanju inflacijskega primeža, za odstotek nižji kot leto prej.
Plače so bile realno nižje
Največjo rast neto čistega dobička so vknjižili podjetniki v jugovzhodni Sloveniji, in sicer za 42 odstotkov. Tem sledijo v zasavski, gorenjski, podravski in obalno-kraški regiji, medtem ko je bil neto čisti dobiček najnižji v goriški regiji, kažejo podatki Ajpesa.
Agencija je potrdila tudi, da je v Sloveniji prišlo do inflacijske spirale, rast lanskih cen energije se je namreč odražala v ostalih stroških. Agencija ugotavlja kar 60-odsotno rast stroškov energije, hkrati je narasel še delež teh stroškov med vsemi odhodki. Za 28 odstotkov so se v povprečju povišali stroški blaga, materiala in storitev, ki prav tako predstavljajo večji delež med vsemi odhodki.
Višji pa so bili tudi stroški plač, poroča Ajpes, in sicer za enajst odstotkov.
Vredno je dodati še, da so se plače zaposlenih lani realno znižale. Povprečna bruto plača na zaposlenega je znašala 2.034 evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, ob upoštevanju inflacije pa so bile plače dva odstotka nižje.
"Zajedamo v svojo substanco"
Direktorica Ajpesa Mojca Kunšek je ob predstavitvi poudarila, da je čista donosnost kapitala lani znašala 10,1 odstotka. S tem bi po njenih besedah lahko bili zadovoljni, a le, če ne bi imeli inflacije, zaradi česar je donosnost nižja.
Dotaknila se je tudi enega ključnih kazalnikov poslovanja, dodane vrednosti, ki je ključ do višjih plač in blaginje družbe. Ta se je lani zvišala na skoraj 30 milijard evrov, kar je nominalno slabih osem odstotkov več oziroma realno enako kot leta 2021.
Nominalno je bila za štiri odstotke višja tudi neto dodana vrednost na zaposlenega, vendar pa je bila ob upoštevanju inflacije za štiri odstotke nižja. Podobne razmere so med samostojnimi podjetniki, kjer se je neto dohodek povečal za sedem odstotkov, oziroma realno zmanjšal za dva odstotka.
"Neto dodana vrednost na zaposlenega je 55.688 evrov, kar je nominalno pet odstotkov več kot leto prej. Medtem je povprečna mesečna plača na zaposlenega deset odstotkov višja, ali realno štiri odstotke manj. Pri tem lahko zaključimo, da je bila rast plač višja kot rast produktivnosti, s čimer nedvomno z državnega vidika ne moremo biti zadovoljni. S tem zajedamo svojo substanco," je bila jasna Kunšek.
Kot osrednji razlog za realen padec dodane vrednosti v Ajpesu navajajo visoke cene energije.
O dodani vrednosti pogosto govori tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je že v predvolilnem času napovedoval, da bo njegova vlada vrednost tega kazalnika spravila na 100.000 evrov. Gospodarska zbornica Slovenije je lani kot cilj do leta 2025 omenjala dodano vrednost na zaposlenega v višini 60.000, po aprilskem podpisu dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko, pa so zdaj cilj postavili pri 88.000 evrov, kar naj bi dosegli do leta 2030.
Normiranci so se prestrašili davčne reforme
Agencija za javnopravne evidence in storitve je lani, tako kot leta pred tem, ponovno zabeležila rast števila vseh poslovnih subjektov - teh je bilo več za 2,8 odstotka.
Prav tako pa se je nadaljeval trend padca števila običajnih samostojnih podjetnikov, medtem ko je normiranih samostojnih podjetnikov vsako leto več.
Posebnost lanskega leta je, da se rast slednjih nekoliko umirja v primerjavi z leti prej. Manj interesa za ustanovitev samostojnih podjetnikov je Ajpes zaznal predvsem v drugi polovici leta, kot morebiten razlog za to pa so navedli napovedi sprememb davčne zakonodaje. O tem smo mediji začeli pogosteje pisati ravno po lanskem poletju.
So inflacijo lani poganjali dobički podjetij?
Javnost se sicer že nekaj časa sprašuje, ali so inflacijo v lanskem letu poganjali dobički podjetij. O tem se je spraševala tudi Evropska centralna banka, ki je letos ugotavljala, da se v nekaterih panogah stroški znižujejo, cene pa še vedno rastejo. V Frankfurtu, kjer so zadnje leto opozarjali na plačno-cenovno spiralo, so pred mesecem dni dejali, da bodo odslej bolj pozorni tudi na dobičkovno-cenovno spiralo, član izvršilnega odbora ECB Fabio Panetta pa je evropske vlade pozval celo k intervenciji.
Trditev, ali so lanski dobički podjetij vplivali na trdovratno inflacijo v Sloveniji, na Ajpesu za N1 niso niti potrdili, niti zavrnili. Kot pravijo, imajo na voljo le informacije iz letnih poročil poslovnih subjektov, kar ne predstavlja vseh elementov, ki vplivajo na inflacijo.
"Lahko pa dodamo, da stopnje rasti prihodkov in rasti odhodkov po dejavnostih v letu 2022 bistveno ne odstopajo od rasti v preteklih letih. Po podatkih letnih poročil iz leta 2021 je bilo realiziranega pri gospodarskih družbah res skoraj dvakrat več neto čistega dobička kot v letu 2020, kar ni mogoče enolično povezati kot razlog za rast inflacije," še dodajajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
