Čmrlji presenetili v eksperimentu

Nemški psiholog Wolfgang Köhler je pred več kot 100 leti zasnoval slavni eksperiment, ki je spremenil naše razumevanje živalske inteligence.

Köhler je ustvaril "igrišče" za skupino šimpanzov, na katerem je izven njihovega dosega visela banana, na voljo pa so bili številni predmeti, kot so škatle, drogovi in palice. Ko so šimpanzi nekaj časa neuspešno poskušali doseči banano, so ugotovili, da to ne bo mogoče. Hitro so ugotovili, da lahko škatle naložijo druga na drugo in dosežejo hrano.

Eksperiment je pokazal, da so šimpanzi sposobni premišljenega reševanja problemov. Medtem ko večina živali zmore osnovno reševanje problemov, se pogosto zanašajo na poskuse in napake, posnemanje drugih ali predhodno znanje. Znanstveniki so kognitivno sposobnost uvida opazili le pri peščici vrst: velikih primatih, slonih in nekaterih pticah. Trenutno teče znanstvena razprava, ali bi lahko to pripisali tudi nevretenčarjem, kot so hobotnice in nekateri pajki.

Nova študija, objavljena v reviji Science, kaže, da imajo sposobnost premišljenega reševanja problemov oziroma uvida tudi čmrlji. V laboratorijskem poskusu je tem insektom uspelo potisniti plastično penasto žogico pod umetno modro cvetlico, se povzpeti čez žogico in jo uporabiti, da bi dosegli cvetlico in dobili svojo sladko nagrado. Tako so znanstveniki pokazali, da lahko čmrlji rešijo povsem novo nalogo – spontano in brez posebnega usposabljanja oziroma reševanja problemov na podlagi poskusov in napak.

Pripravili so jim več scenarijev: v enem je modri cvet prekrivala žogica, a so jo čmrlji odrinili, da bi prišli do nagrade. Večini čmrljev – 75 odstotkom – je uspelo žogico zakotaliti na pravo mesto, da so prišli do cvetlice.

Da bi izključili možnost, da čmrlji problem rešijo z naključnim premikanjem žogice oziroma se zgolj odzivajo na vizualne dražljaje modrega cvetja, so reševalci poskus ponovili pod strožjimi pogoji. Ekipa je ustvarila scenarij, v katerem cvet ni bil viden iz izhodiščnega položaja žogice. Čmrljem, ki so bili izpostavljeni prvima dvema eksperimentalnima scenarijema, je še vedno uspelo rešiti problem in priti do cvetja.

Prejšnje študije so že pokazale, da znajo čmrlji z družbeno pridobljenim vedenjem in logičnim sklepanjem reševati uganke. V tem poskusu pa so raziskovalci žuželke izpostavili posameznim elementom, vendar jih nikoli niso naučili rešitve.

Nauči se in spremeni vedenje

Uspešnost čmrljev je še bolj navdušujoča kot pri Köhlerjevih šimpanzih, saj v nekaterih poskusih cilja niso videle, ko so začele premikati žogico.

"V nekem smislu je to tako, kot če bi ti in jaz vstopila v sobo, na stropu opazila nekaj, kar je treba urediti, morda zamenjati žarnico, nato pa ugotovila, da potrebujeva stol ali lestev, da bi se povzpela dovolj visoko. Nato bi odšla v drugo sobo po stol ali lestev in se s pripomočki vrnila na pravo mesto. Vse to resnično zahteva razumevanje naloge, ki jo imamo pred seboj, upoštevanje, kje je cilj, in ustrezno ukrepanje," je pojasnil Lars Chittka, profesor senzorične in vedenjske ekologije na univerzi Queen Mary v Londonu, ki sicer ni sodeloval pri tej raziskavi.

Dodal je, da bi morali rezultati znanstvenike spodbuditi k ponovnemu razmisleku o tem, koliko inteligence je mogoče stlačiti v majhen živčni sistem, in da smo ljudje kot misleča bitja obkrožena z drugimi vrstami mislečih bitij, ne glede na to, kako radikalno drugačni so njihovi načini razmišljanja.