Prejšnji teden je število okužb upadalo, a minister za zdravje Janez Poklukar je opozoril, da se trend umirjanja ne nadaljuje in da epidemija stagnira. Na novinarski konferenci o aktualnem stanju je sodelovala vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar. Čeprav število dnevnih okužb morda pada, je stanje v bolnišnicah še vedno kritično, je opozorila. Pozvala je k upoštevanju ukrepov tudi med prazniki, saj si ponovnega porasta okužb ne moremo privoščiti.
Kljub optimizmu preteklih dni, ko je število okuženih začelo padati, razmere v bolnišnicah pa so se vsaj malo umirile, zdaj epidemija stagnira, je včeraj opozoril minister za zdravje Janez Poklukar.
Trenutno v bolnišnicah zdravijo 1.050 covidnih bolnikov, od tega 268 v intenzivni terapiji. V nedeljo je umrlo še 16 ljudi. Koordinator za covid postelje Robert Carotta je včeraj opozoril, da je v UKC Ljubljana polnih 92 intenzivnih postelj, kar je največ doslej. Ob tem je napovedal, da bodo številke visoke še vsaj deset dni, potem pa bi se “morale, če je kaj pravice, prepoloviti”.
O aktualnem stanju epidemije je na novinarski konferenci spregovorila vodja svetovalne skupine pri MZ Mateja Logar.
Trend obolelosti s koronavirusom ter število cepljenih v ?? na dan 5. 12. 2021 (00:00-24:00). #CepimoSe
Seznam mobilnih cepilnih enot ➡ https://t.co/69eTuOLLWO pic.twitter.com/eXy4CDPyhZ
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 6, 2021
“V UKC imamo danes 77 bolnikov na enoti za intenzivno terapijo. To so številke, ki si jih ne more nihče predstavljati, dokler tega ne vidi v živo. To so bolniki, ki potrebujejo 24-urno prisotnost zdravniškega osebja. To so bolniki, ki bi brez sprejema v intenzivno terapijo v nekaj urah umrli. V UKC Ljubljana je praznih še osem postelj, od tega jih je za pet treba še dobiti kader. V tem trenutku si zato ne moremo privoščiti, da bi se znova poslabšala epidemiološka situacija. Zato se na vas obračam, da razumete, zakaj so ukrepi, ki smo jih sprejeli, potrebni in jih moramo spoštovati,” je uvodoma stanje v bolnišnicah predstavila Logar.
“Že zdaj smo premeščali bolnike, a to zahteva zdravstveno ekipo, ki je ne bo na voljo, če se bo zgodila prometna nesreča ali pa če se bo komu poslabšalo stanje zaradi infarkta. Tudi v teh prihajajočih prazničnih dneh je vsak od nas odgovoren za to, kako bodo stvari potekale. Ne le znotraj naših domov, temveč tudi v bolnišnicah. Ukrepe jemljite dobronamerno, saj z njimi omogočamo precej normalno življenje prebivalcev in prebivalk ter vsaj neko dostopnost zdravstvenih storitev. Že več tednov oskrbe ne dobijo tisti, ki imajo napotnico redno in hitro, uspevamo pa še pri zelo hitro. A meja med hitro in zelo hitro je tanka, stanje se lahko poslabša v nekaj dneh. Če imamo osebe na covid deloviščih, nimamo oseb, ki bi poskrbele za necovidne bolnike,” je nadaljevala.
Druženje brez ukrepov na sejmih recept za katastrofo
“Veliko se je govorilo o božičnih, adventnih oziroma novoletnih sejmih. Če se kdo spomni, kako je bilo leta 2019, ko smo šli na stojnice in srečali prijatelje. Najprej smo bili štirje, potem nas je bilo osem, nato že deset za eno majhno mizo. To trenutno pomeni katastrofo. Na sejmih je nemogoče vzdrževati medosebno razdaljo 1,5 metra, zato so maske nujno potrebne. Treba je upoštevati tudi omejeno kapaciteto v gostinskih lokalih, saj tudi prevelika natrpanost tam lahko pomeni poslabšanje situacije,” se je dotaknila pereče decembrske teme.
Na vprašanje, zakaj so kostanju rekli ja, ostali hrani in pijači pa ne, je Logar odgovorila: “Kostanj praviloma jemo in ob tem hodimo ter po tleh grdo mečemo luščine. Način je popolnoma drugačen kot pri kuhanem vinu, ko se po navadi ustavimo pri stojnici in ga spijemo pri mizi, kjer se nabere več ljudi. Vina ne moremo piti z masko, zato smo brez maske na razdalji, manjši od 1,5 metra.”
Osebje v intenzivni negi med 100 in 150 nadur mesečno
Nihče si ne želi odločati, kdo bo dobil posteljo v intenzivni terapiji in kdo ne, je opozorila Logar. “Takšne odločitve bi pustile hude psihološke posledice pri tistih, ki bi morali takšno odločitev sprejeti.”
Ne smemo pozabiti na osnovne ukrepe, kot sta higiena rok in higiena kašlja, pa tudi ne na cepljenje, je dodala. “Še vedno je večina ljudi, ki prihajajo v bolnišnice, necepljena. Zdravstveni delavci si želimo, da bi razumeli, zakaj poudarjamo ukrepe. Predvsem pa si želimo, da ostanete zdravi vi in vaši bližnji.”
Zdravstveni delavci imajo na enotah intenzivne terapije v povprečju med 100 in 150 nadur mesečno. “En mesec to vsak drži, ko pa se nabere četrti in peti mesec, je to težko. Za nekoga v zdravstveni negi to pomeni tri delovne vikende, kar je ne le fizično, temveč tudi psihično naporno.”
V Sloveniji je trenutno na voljo molnupiravir. Protokol za uporabo bodo zdravniškim ustanovam predstavili v torek. Zdravilo se bo razdelilo po bolnišnicah, bolniki oziroma njihovi svojci pa ga bodo lahko dobili v bolnišničnih lekarnah. Kar zadeva Pfizerjevo zdravilo, so stvari še nekoliko bolj odmaknjene. Dobili bi ga lahko v prvem kvartalu leta 2022, trenutno pa potekajo dogovori, je o zdravilih proti covidu-19 povedala Logar.
PSC o cepljenju otrok 13. decembra
O cepljenju otrok je Logar dejala, da ima posvetovalna skupina za cepljenje (PSC) sestanek 13. decembra. Po tem bodo podali natančna priporočila. Slovenski pediatri so že izdali priporočilo, da je cepljenje v skupini 5 do 11 let priporočljivo, hudih neželenih stranskih učinkov pa ni.
“Seveda večina otrok covid-19 preboli v blagi obliki, nekoliko manj pa nam je ostalo v zavesti, da tudi otroci lahko zbolijo za dolgim covidom in multisistemskim vnetnim odgovorom. Ta lahko pri otrocih poteka zelo hudo, s prizadetostjo srca,” je povedala.
V ZDA je zaradi covida-19 umrlo 700 otrok, kar pomeni, da je to najpogostejši infekcijski razlog za smrt v starostni skupini 5 do 11 let.
Celotno novinarsko konferenco lahko pogledate spodaj:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje