Kljub strmi rasti novih okužb so napovedi za bolnišnice veliko manj katastrofične kot lansko jesen. A bolj kot to, da v bolnišnicah ne bi mogli obravnavati vseh bolnikov s covidom-19, skrbi dejstvo, da vsak covidni bolnik pomeni manj prostora, predvsem pa manj zdravstvenega osebja za vse ostale.
Na ljubljanski infekcijski kliniki, kjer je hospitaliziranih največ covidnih bolnikov, je 65 odstotkov starejših od 61 let, 16 odstotkov v starostni skupini od 51 do 60 let, 12 odstotkov starih od 41 do 50 let in 7 odstotkov starih od 31 do 40 let, nam je povedala predstojnica dr. Tatjana Lejko Zupanc.
Na intenzivni negi je 54 odstotkov starejših od 61 let, 29 odstotkov starih od 51 do 60 let, 12 odstotkov starih od 41 do 50 let in 7 odstotkov mlajših. Najmlajši bolnik, ki potrebuje intenzivno nego, je star 35 let.
Povprečna starost bolnikov na intenzivni negi je 61, na navadnih oddelkih pa 65 let. Približno tretjina hospitaliziranih je cepljena, večina starejših od 61 let.
Podoben (približno 30 odstotkov) je po podatkih NIJZ delež cepljenih med okuženimi.
Kakšne so napovedi za bolnišnice?
Konec septembra je število hospitaliziranih prvič v tem valu epidemije doseglo 420 bolnikov. Od takrat dnevno število nekoliko niha, se pa ne povečuje. Največ je bilo hospitaliziranih 431 bolnikov hkrati, danes jih je 427.
Kljub strmi rasti novih okužb so napovedi za bolnišnice veliko manj katastrofične kot lansko jesen. Lani v tem času je bilo število hospitaliziranih podobno kot letos, nato pa je začelo strmo naraščati in je decembra celo preseglo 1.300.
“Epidemija hitro narašča,” so v napovedi zapisali raziskovalci Instituta Jožef Stefan (IJS). “Če je hitra rast predvsem posledica mešanja mehurčkov ob začetku študijskega leta in/ali superprenašalskih dogodkov, se bo kmalu upočasnila. Če pa je predvsem posledica vpliva vremena in/ali morebitnega slabšega izvajanja ukrepov, bo hitra rast vztrajala, dokler se ne bomo dovolj prekužili. Z doslednim izvajanjem pravila CPT in ostalih ukrepov bosta prekuževanje in obolevanje potekala dovolj počasi, da bomo lahko ohranjali odprto družbo. Ob zadostni precepljenosti pa bomo lahko normalno zaživeli, tako kot to uspeva vedno več državam. Ocenjeno reprodukcijsko število je približno R = 1,2.”
Ob takem reprodukcijskem številu (to pove, koliko ljudi okuži vsak okuženi), projekcije IJS kažejo, da bo število hospitaliziranih naraščalo še približno mesec dni in doseglo število 600. Če bi se reprodukcijsko število povečalo še za 5 odstotkov, bi bilo hospitaliziranih 700 bolnikov, če bi R zrasel za 10 odstotkov, pa bi bilo hospitaliziranih 800 covidnih bolnikov.
Bolj zaskrbljujoča je napoved zasedenosti postelj na intenzivni negi, saj bi ta, če bi se reprodukcijsko število povečalo za 5 odstotkov, presegla 200 bolnikov, kar je že praktično skrajna meja našega zdravstvenega sistema. Trenutno intenzivno nego potrebuje 121 bolnikov.
Zaradi zadostne precepljenosti in prekuženosti bo epidemija sčasoma začela upadati, saj se virus ne bo več mogel tako učinkovito širiti med nami. “Ocenjujemo, da je hkrati neprecepljenih in neprekuženih še približno petina prebivalstva, dovzetnih pa dobra četrtina prebivalstva, ker cepiva niso 100-odstotno učinkovita in ker imunost s časom upada,” so zapisali raziskovalci IJS. “Lahko se ali cepimo ali prebolimo, tretje možnosti ni,” na agresivnost širjenja različice delta opozarja dr. Leon Cizelj.
Bolj kot to, da v bolnišnicah ne bi mogli obravnavati vseh bolnikov s covidom-19, skrbi dejstvo, da vsak covidni bolnik pomeni manj prostora, predvsem pa manj zdravstvenega osebja za vse ostale. Več kot bo bolnikov s covidom-19, manj bo možnosti za posege, operacije in obravnave drugih bolnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!