Menu Item
Napoved ministra za zdravje, da novega vala epidemije koronavirusa ne moremo preprečiti, verjetno drži, vendar zaradi cepljenja najbolj ogroženih ter drugih ukrepov nekateri pričakujejo, da naslednji val ne bo imel tako hudih posledic kot prejšnji.
Čeprav epidemija koronavirusa Sloveniji še naprej hitro upada, mnogi opozarjajo, da prihaja nov val epidemije. Opozorila so izrečena predvsem za podkrepitev pozivov k cepljenju, a hkrati sprožajo vprašanje, kaj lahko pričakujemo.
V ponedeljek je minister za zdravje Janez Poklukar dejal, da je četrti val epidemije samo vprašanje časa. V sredo je podobno sporočilo objavil Inštitut Jožefa Stefana (IJS). “Če se ne bomo do konca avgusta dovolj precepili, se bo takrat začel četrti val epidemije zaradi širjenja delta različice virusa, ki je okoli 60 odsotno bolj kužna od trenutno dominantne alfa različice,” so raziskovalci z oddelka za reaktorsko tehniko na IJS zapisali na svoji spletni strani. Direktor nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek izpostavlja, da je necepljenih 400.000 prebivalcev Slovenije, starejših od 50 let. “Še vedno obstaja grožnja, da zelo veliko ljudi resno zboli in bodo bolnišnice spet preobremenjene,” pravi.
Vseeno veliko zaščitenih
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da se na četrti val pripravljajo predvsem z intenzivno promocijo cepljenja, a to očitno vidijo kot omejevanje posledic novega vala, ne kot njegovo preprečitev. Nihče se ne želi ponovnega zapiranja šol in gospodarskih dejavnosti, je prejšnji teden poudaril minister.
Kljub grožnji različice delta ter nejasnosti glede prihajajočih ukrepov pa mnogi pričakujejo, da bo naslednji val blažji od prejšnjih. “Očitno ne bo cepljenih toliko ljudi, da bomo imeli kolektivno zaščito, lahko pa računamo, da bo zaščiten velik del tiste skupine ljudi, za katere obstaja večja verjetnost težjega poteka bolezni,” pravi predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović, ki zdaj vodi vladno strokovno skupino za cepljenje, do marca pa je bila vodja vladne strokovne skupine za boj proti epidemiji.
Delež cepljenih je v Sloveniji precej nižji kot v večini evropskih držav, a najverjetneje je vseeno pomembno, da sta bili z vsej enim odmerkom cepljeni vsaj dve tretjini prebivalcev Slovenije, ki starejši od 55 let. Ljudje iz te starostne kategorije namreč predstavljajo veliko večino tistih, ki so bili zaradi covida-19 sprejeti v bolnišnico ter na oddelke intenzivnega zdravljenja.
Epidemiologi zmorejo več
Poleg cepljenja optimizem vzbujajo še vsaj hitri testi, ki jih lani jeseni ob izbruhu drugega vala še ni bilo, ter povečanje zmogljivosti epidemiološke službe. Za pomoč epidemiologom je NIJZ razvil informacijske sisteme ter usposobil delavce v zunanjih klicnih centrih, kot je na primer Mobitelov, pravi Krek. “Zagotovo smo povečali sposobnost sledenja stikom,” zagotavlja Krek. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da bo lahko klicni center dnevno obravnaval od petsto do tisoč potrjenih okužb.
Epidemiologi so nehali iskati tesne stike oktobra lani, ko je bilo dnevno število odkritih okužb okoli 300. Zaradi tega se je zelo zmanjšalo tudi število karantenskih odločb, zato morda nekateri, ki so bili v stiku z okuženimi niso ostali doma. Nekateri strokovnjaki, na primer imunolog Alojz Ihan, so trdili, da je opustitev iskanja stikov ključen razlog za takratne slabe epidemiološke razmere v državi. Takšno interpretacijo pa sta vztrajno zavračala Krek ter Mario Fafangel, vodja centra za nalezljive bolezni na NIJZ. Fafangel je takrat dejal, da so pomembnejši razlogi za neuspešen boj z virusom nezaupanje javnosti v sprejete ukrepe, nespoštovanje priporočil ter nezadostne finančne in administrativne spodbude za prestajanje karantene doma in delo od doma.
Veliko nejasnega
Po mnenju Bojane Beović pa je bila ključna napaka lanske jeseni v tem, da je vlada začela prepozno sprejemati omejevalne ukrepe in da so bili ti premalo ostri. Kako bo s tem odslej, ni jasno. Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo povsem enako, kot je vlada odgovarjala ves čas epidemije: “Ukrepi bodo odvisni od epidemiološke slike in priporočil stroke”.
Če bi bilo število obolelih spet takšno, kot je bilo jeseni in pozimi, zdravstvo tudi zdaj ne bi moglo reagirati zelo drugače kot je takrat, nam je dejalo več sogovornikov. Še vedno smo omejeni s številom zdravstvenih delavcev, predvsem medicinskih sester, ki so usposobljene za intenzivno nego, pravi Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze, strokovne organizacije zdravstvene nege. Tudi ona upa, da je zdravstveni sistem zdaj bolje zaščiten pred novim valom, vendar opozarja, da se mora vsak posameznik narediti čim več za preprečevanje širjenja virusa. “Če ne drugega, bo veliko dela z odpravljanjem čakalnih dob, zdravstveni delavci pa so izčrpani,” pojasnjuje.
Na ministrstvu za zdravje so nam zagotovili, da naslavljajo kadrovske težave, našteli pa so samo ukrepe, ki bi se lahko pomembneje poznali šele čez nekaj let. Podobno je z njihovimi ukrepi za izboljšanje prezračevanja. “Projekt celovite prenove prezračevalnih sistemov je bil ravno zaključen v splošni bolnišnici Celje, v naslednjih letih pa so predvideni tudi v ostalih zdravstvenih ustanovah,” so sporočili z ministrstva.
Nerešena ostaja tudi težava s prostori domov za starejše. “Tam, kjer so stavbe starejše, se je zlasti v drugem valu epidemije pokazalo, da je praktično nemogoče vzpostaviti zahtevane pogoje,” pravijo v skupnosti socialnih zavodov. Nemogoče je bilo zagotoviti, da ne bi prihajajo do križanja poti zdravih in okuženih, pojasnjujejo, zato so morali nekateri domovi za okužene vzpostaviti ad hoc zunanje prostore. “Vseskozi smo zagovarjali, da potrebujemo v naprej pripravljene zunanje enote, najbolje regijske, z določenimi kadrovskimi ekipami, vendar se to še ni uresničilo,” pravijo v skupnosti.
Lahko pa pričakujemo, da bi bilo širjenje virusa v domovih za starejše počasnejše zaradi boljšega prezračevanja. Tisti domovi, ki prezračevanja še nimajo ustrezno urejenega , zdaj intenzivno delajo na tem, trdijo v skupnosti socialnih zavodov.
Prosta ura za cepljenje
V največjih slovenskih podjetjih so v zadnjih mesecih pozornost namenjali predvsem spodbujanju cepljenja zaposlenih, večinoma pa tudi ohranjajo samozaščitne ukrepe in, kjer je to mogoče, organizacijo dela, ki zmanjšuje število stikov (delo od doma, videokonference in drugo). Podjetja v dejavnostih, ki so bile v zadnjem letu in pol pogosto zaprte, ob tem opozarjajo, kako hudo breme so fiksni stroški.
V več podjetjih ocenjujejo, da je delež cepljenih približno tak kot med vsemi polnoletnimi prebivalci države, torej okoli polovičen. Delavce k cepljenju večinoma spodbujajo z informiranjem in pozivanjem, v kidričevskem Talumu pa je na primer vsak delavec, ki se cepi, upravičen do ene ure odsotnosti z dela.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!