Odškodnine za hude posledice cepljenja: dve potrjeni smrti in veliko vprašanj

Koronavirus 30. Dec. 202117:30 > 03. Jan. 2022 13:36
Delite:
janssen cepivo cepljenje
Foto: Profimedia

Deseti protikoronski paket zakonov, ki je začel veljati danes, predvideva tudi odškodnine za hude posledice ali smrt po cepljenju proti covidu-19. V Sloveniji je pristojna komisija nedvoumno ugotovila, da sta bili posledica cepljenja dve smrti, obe zaradi cepiva Janssen, številne primere pa še obravnavajo.

Do danes je bilo v Sloveniji z vsaj enim odmerkom cepljenih skoraj 1.250.000 ljudi, porabljenih pa več kot 2.750.000 odmerkov cepiv proti covidu-19. Prijavljenih je bilo okrog 10.000 primerov neželenih učinkov, ki so se časovno zgodili v dneh po cepljenju, velika večina je bila blagih (bolečina v rami, vročina ipd.). Prijavljenih pa je bilo tudi okrog 240 primerov resnih neželenih učinkov, med katere štejejo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, druga klinično pomembna stanja in smrt.

Vse te primere obravnava komisija, ki jo imenuje minister za zdravje in jo sestavljajo strokovnjaki različnih medicinskih ved: infektologi, kardiologi, alergologi, nevrologi, specialisti intenzivne medicine, specialisti za žilne bolezni, epidemiologi in predstavnik Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Komisija za vsak primer posebej pregleda vso medicinsko dokumentacijo in odloči, ali je neželen dogodek le časovno sledil cepljenju, ali pa je bilo cepljenje vzrok zanj. Povezanost opredelijo kot “gotovo”, “verjetno”, “možno” ali “ni verjetno/malo verjetno” (gre za klasifikacijo WHO).

Doslej je komisija ugotovila, da gre za gotovo posledico cepljenja pri dveh primerih smrti zaradi tromboze s trombocitopenijo (Janssen); enem primeru tromboze s trombocitopenijo, po kateri je pacient okreval (Janssen); enem primeru možganske kapi, ki je bila posledica strdka v povezavi s trombocitopenijo (AstraZeneca) ter enem primeru miokarditisa (Pfizer). Pri nekaj primerih je bila povezava s cepljenjem opredeljena kot verjetna, številni primeri so še v fazi zbiranja podatkov (podrobneje v spodnji grafiki).

Kdo je upravičen do odškodnine?

Medtem ko je Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) že zdaj določal odškodnine, a le za posledice obveznih cepljenj, z današnjim dnem veljavni PKP 10 enako določa tudi za cepljenje proti covidu-19, ki za zdaj ni obvezno. Podobno predvideva tudi za hude stranske učinke zdravljenja covida-19 z zdravilom, ki ima začasno dovoljenje za promet. Gre za zdravila, ki še nimajo polne odobritve pristojnih institucij, a jih uporabljamo, saj klinične študije kažejo, da so učinkovita.

Osebe, pri katerih je NIJZ presodil, da gre za domnevno resen neželeni učinek po cepljenju, so o tem obveščene in imajo možnost na ministrstvo za zdravje podati vlogo za izplačilo odškodnine. Od strokovnega mnenja komisije, ki oceni, ali je šlo za vzročno povezanost ali ne, pa je odvisno, ali bo odškodnina odobrena in izplačana.

Višina odškodnine za posledice cepljenja proti covidu-19 je enaka kot pri obveznih cepljenjih in jo določa ZNB. Maksimalna višina odškodnine je 60.000 evrov, če gre za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij, enako ali višje od 30 odstotkov. Upravičenec, pri katerem so življenjske funkcije zmanjšane za od 30 do 80 odstotkov, ima pravico le do sorazmernega deleža odškodnine: pri 30-odstotni zmanjšani življenjski funkciji se osebi odmeri odškodnina v višini 18.000 evrov, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje.

V primeru smrti so do 10.000 evrov odškodnine upravičeni zakonec, partner ali starši preminulega, do 20.000 evrov pa otroci preminulega. V zakonu je sicer izrecno zapisano, da določbe ne posegajo v pravico do povračila škode po splošnih predpisih.

Številni nezaključeni primeri

Kot rečeno, je od 240 prijavljenih primerov resnih neželenih učinkov le v petih primerih komisija ugotovila, da gre za gotovo posledico cepljenja, kar je podlaga za izplačilo odškodnine. V več kot 20 primerih je komisija zaključila obravnavo in ugotovila, da gre za “mogočo povezavo s cepljenjem ali drug vzrok” ali da je povezava “verjetna”. Ali so torej ti ljudje upravičeni do odškodnine? Nedvoumnega odgovora ministrstva za zdravje nismo prejeli, zapisali so le, da “je pravica do izplačila odškodnine odvisna od strokovnega mnenja komisije, ki oceni, ali je šlo za vzročno povezanost ali ne.”

Postavlja se tudi vprašanje, zakaj obravnava nekaterih primerov traja tako dolgo. Razlog, pojasnjujejo na NIJZ, je lahko dolgotrajno pridobivanje medicinske dokumentacije in kompleksnost primerov. “Ugotavljanje traja, dokler ne zberemo vse relevantne medicinske dokumentacije oziroma ugotovimo, da je ni mogoče pridobiti,” so zapisali v odgovoru. Med primeri, ki še niso zaključeni, je tudi 12 smrti, ki so časovno sledile cepljenju s Pfizerjem, 4 smrti po cepljenju z AstraZeneco in dve po cepljenju z Moderno. Obravnava vsaj nekaterih od teh primerov traja že več mesecev.

Komentari

Vaš komentar