Omikron mora za dolgoročno preživetje sam pred seboj bežati v razvoj novih in novih podrazličic. Vsaka nova podrazličica je imunološko toliko spremenjena, da se lahko virus uspešno naseli na sluznici tudi v primeru nedavne okužbe s prejšnjo podrazličico omikrona, to pa predstavlja vedno večji glavobol za proizvajalce cepiv, v kolumni za N1 med drugim opozarja imunolog in eden najboljših razlagalcev epidemije dr. Alojz Ihan.
Pojav različice omikron konec leta 2021 je izrazito spremenil razvoj pandemije covida-19. Izjemna kužnost je omikronu omogočila uspešno izrivanje drugih različic sars-cov-2, po drugi strani pa velik delež nedavno prekuženih ljudi tudi samemu omikronu nenehno krči življenjski prostor. Zato mora omikron za dolgoročno preživetje sam pred seboj bežati v razvoj (evolucijo) novih in novih podrazličic (BA.1, BA.1.1, BA.2, BA.3, BA.4, BA.5, BA.2.75). Vsaka nova podrazličica je imunološko toliko spremenjena, da se lahko virus uspešno naseli na sluznici tudi v primeru nedavne okužbe (2 do 3 mesece ali več) s prejšnjo podrazličico omikrona. Zato se epidemijski valovi z novimi podrazličicami omikrona pojavljajo bolj pogosto, kot so se pojavljali valovi pri nekdanjih “grških” različicah.
Nagla evolucija omikrona z novimi valovi okužb v nekajmesečnih presledkih pa postaja vedno večji glavobol za proizvajalce cepiv. Kljub hitrim mRNK tehnologijam za konstrukcijo novih cepiv je glede na sedanje registracijske protokole regulatornih agencij (FDA, EMA) razumni in varni čas za nadgradnjo cepiva vsaj osem mesecev. Trije meseci poskusov na celičnih linijah in živalih, potem pa vsaj pet mesecev za preverjanje, če se cepivo v kliničnih študijah obnaša primerljivo z že registriranimi mRNK cepivi, in ima ob tem boljši zaščitni učinek.
Zato lahko cepiva proti omikronu, ki se je prvič pojavil lansko leto decembra, realno pričakujemo septembra. In to seveda velja za cepivo proti začetni omikronski podrazličici BA.1. Oba glavna proizvajalca mRNK cepiv sta v tem trenutku že v zaključni fazi kliničnih poskusov za številne kombinacije novih omikronskih cepiv. Kombinacije zajemajo eno od prejšnjih različic (od wuhanske do delta) in omikron BA.1; v nekaterih primerih pa gre še za dodatne kombinacije z virusom gripe in RSV (respiratorni sincicijski virus), ki sta tudi pomembna povzročitelja težjih obolenj dihal v hladni sezoni. V preizkusih so tudi že T-celična cepiva, ki vsebujejo skupinske dele sars-cov-2 in bodo učinkovita ne glede na pojavljanje novih različic. Vendar se pri T-celičnih cepivih prve registracije ne pričakujejo pred pomladjo 2023.
Vse to pomeni, da lahko z nekaj optimizma pričakujemo registracijo prvih omikronskih cepiv septembra, med tem bodo proizvajalci v poletnih mesecih cepiva tudi v dovolj velikih količinah izdelali in prevzeli tveganje, da izdelana cepiva, ki ne bodo dobila registracije, ne bodo uporabljena.
Dodaten zaplet je proizvajalcem cepiv konec junija povzročilo priporočilo ameriške agencije za zdravila FDA, naj omikronska cepiva vsebujejo BA.4/5 protein bodice S in naj bodo pripravljena do sredine jeseni 2022. To priporočilo je težko uskladiti z dosedanjim razvojem mRNK cepiv. Kako bi lahko dosegli tri mesece krajši čas do registracije? Namesto začetnih faz razvoja (določitev varnih in učinkovitih odmerkov) bi morali pri novih nadgradnjah cepiv kar predpostavljati, da so varni odmerki enaki kot pri prejšnjih cepivih in takoj začeti s široko klinično študijo. Na ta način bi izdelava posodobljenih mRNK cepiv postala podobna rutina, kot je trenutno izdelava vsakoletnih, posodobljenih cepiv proti gripi. Tudi pri gripi se zaradi dolgoletnih izkušenj ne začne s študijami cepiva vsakič “od začetka”. Jasno je sicer, da se bo tudi pri mRNK cepivih podobna “pohitritev” slej ko prej zgodila. Kljub temu je prvič treba dobro premisliti, če dosedanje izkušnje že omogočajo varen prehod na novo prakso in kako oblikovati registracijske protokole, da bo hitro posodabljanje cepiv še vedno varno.
A dejstvo je, da imamo trenutno še poletni val epidemije in okužba prinaša že znana tveganja bolezni (pri ranljivih hudo obliko akutne bolezni, pri celotni populaciji možnost nastanka kroničnih posledic bolezni). Zaradi poletnega vala okužb (zlasti različica BA.5) je zaradi zaščite pred težjim zbolevanjem (hospitalizacijo) priporočeno takojšnje cepljenje s poživitvenim odmerkom vseh starejših nad 60 let. Posebej pa je priporočeno cepljenje s poživitvenim odmerkom za osebe s povečanim tveganjem za težji potek covida-19 (ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci SVZ (socialnovarstveni zavodi, vključno z DSO in vsi stari 80 let in več). Velik preventivni pomen pred množičnimi hospitalizacijami bo imelo organizirano poživitveno cepljenje v bivalnih skupnostih z ranljivo populacijo. Posebej pomembno je tudi cepljenje vseh nad 60 let, ki se še niso cepili, niti še niso preboleli covida-19. Pri teh se teža okužbe z omikronom bistveno ne razlikuje od teže okužbe s prejšnjimi različicami.
Glede na študije akutne bolezni zaradi okužbe z različico omikron (število okužb in hospitalizacij) pri osebah do 60 let med poletjem 2022 ni razloga za drugi poživitveni odmerek cepiva. Priporočena pa so prejšnja cepljenja (osnovno ali prvo poživitveno), če jih še niso opravili. Med osebami nad 60 let imamo v Sloveniji trenutno 81 odstotkov polno cepljenih in 60 odstotkov cepljenih z enim poživitvenim odmerkom. Med osebami nad 70 let imamo trenutno 84 odstotkov polno cepljenih in 64 odstotkov cepljenih z enim poživitvenim odmerkom (za EU države so ti deleži (za 60+) precej višji: 90,8 odstotka in 83,1 odstotka). Ti podatki kažejo na veliko nujo cepljenja starejših s prvim poživitvenim odmerkom.
V jesensko-zimskem obdobju se bo, glede na pretekle izkušnje, epidemija covida-19 intenzivirala. Proizvajalci cepiv bodo predvidoma od septembra dalje zagotavljali tudi omikronska cepiva. Za Slovenijo je zagotovljeno, da bomo sproti dobivali posodobljena cepiva. Glede na preliminarne podatke bodo cepiva z različico omikron bolje ščitila tudi pred okužbo z omikronom in ne le proti težjemu zbolevanju zaradi omikrona. Za zaščito pred težjim potekom bolezni sicer dobro ščitijo vsa poživitvena cepiva, padanje zaščite je odvisno predvsem od časa, ki je minil od zadnjega cepljenja. Cepljenje s poživitvenim odmerkom bomo zaradi zaščite pred težjim zbolevanjem (hospitalizacijo) predvidoma tudi jeseni priporočili vsem starejšim nad 60 let, posebej pa osebam s povečanim tveganjem za težji potek covid-19 (ranljivi kronični bolniki, oskrbovanci DSO in vsi stari 80 let in več). Cepljenje bo mogoče po preteku 3 mesecev od zadnjega cepljenja. Priporočali bomo tudi hkratno cepljenje proti covidu-19 in proti gripi.
Pri otrocih je v poletnem valu manjši delež okužb, le 3 do 4 odstotkov okužb je med šoloobveznimi otroki, v januarskem valu je bilo 20 odstotkov okuženih med šoloobveznimi otroki. Ker bo šoloobvezna populacija deloma “preskočila” poletni val, bo jeseni ob vstopu v šolo pomembna skupina za širjenje virusa. V primerjavi z ostalimi državami je pri nas precepljenost otrok zelo nizka. Po objavljenih ocenah se vnetni zaplet covida-19 pri otrocih (MIS-C) pojavi približno osemkrat redkeje po omikronu kot po delta različici. Zadnji primer MIS-C v Sloveniji je bil 14. 5. 2022.
Osebam s povečanim tveganjem za razvoj težje bolezni torej svetujemo takojšnje poletno poživitveno cepljenje, nato se bodo v jesensko-zimskem obdobju predvidoma zaščitili pred težjim potekom bolezni s ponovnim poživitvenim cepljenjem s cepivi, ki bodo vsebovala tudi različico omikron. Za zaščito pred težjim potekom bolezni je najbolj pomemben čas, ki preteče od cepljenja, manj pomembna je sestava cepiva. Tudi poživitveno cepljenje s prvotno različico vzbudi dovolj spominskega imunskega odziva, da prepreči težji potek okužbe z omikronom pri imunsko krhkih osebah.
***
Prof. dr. Alojz Ihan je dr. medicinskih znanosti in imunolog.
Zapis ne odraža nujno stališč uredništva.
***
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje