Predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc je dejala, da zaposleni, čeprav so pozitivno nastrojeni, enostavno ne zmorejo več. Ob tem je dodala, da bo v primeru potrebe po širjenju kapacitet potrebna tuja pomoč. Tako ona kot vodja intenzivne terapije Matjaž Jereb sta se strinjala, da je zaradi pomanjkanja kadra oskrba žal daleč od normativov, saj primanjkuje tako medicinskih sester kot intenzivistov.
Obrambni minister Matej Tonin je včeraj sporočil, da bo italijanska vojska Sloveniji pomagala s 30 zdravniki in medicinskimi sestrami oziroma tehniki v boju zoper covid-19.
Medtem se razmere v bolnišnicah še vedno zaostrujejo. Po podatkih covid sledilnika so v bolnišnicah 1.104 bolniki, od tega jih je 253 v intenzivni negi.
V sredo so potrdili 3.662 novih primerov ob opravljenih 9.220 PCR-testih. To predstavlja 39,7-odstoten delež pozitivnih testov.
Razmere na infekcijski kliniki UKC Ljubljana sta predstavila predstojnica klinike Tatjana Lejko Zupanc in vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb.
“Stanje je resno, tako kot že nekaj časa. Iz dneva v dan zagotavljamo potrebno število postelj. S premeščanjem kadra nam je do zdaj uspelo ‘zamašiti’ vse luknje, ki smo jih imeli na navadnih oddelkih, težave pa so predvsem v enotah intenzivne terapije. Če bomo želeli širiti kapacitete, bomo potrebovali tujo pomoč. Naši zaposleni, čeprav so pozitivno nastrojeni, enostavno ne morejo več. Ni več prostora za nadure, nočne, saj so vse že zasedene,” je povedala Lejko Zupanc.
Sistem se je izrazito preoblikoval, tako kirurgi kot specializanti zdaj pomagajo na covidnih oddelkih. “Zavedati se moramo, da so v zdravstvu standardi in normativi, ki zagotavljajo kvaliteto dela. Ti so zdaj žal pozabljeni. Marsičesa, kar bi bolniku pripadalo, ne moremo zagotoviti, saj se borimo za njihova življenja,” je poudarila resnost okoliščin.
“Zdaj smo pod dve medicinski sestri na eno posteljo intenzivne terapije. Določene stvari ne morejo biti narejene oziroma je težje. Bolnika, ki je nepokreten, je treba na dve uri obrniti, če ima plenico, jo je treba previti, če se ne more sam izkašljati, ga je treba izkašljati …” je ponazorila.
“Prva prioriteta so še vedno onkološki bolniki in porodnice. Če se to ustavi, se ustavi vse,” je opozorila.”Delamo iz dneva v dan – 15 odpustov, 15 sprejemov. Imamo še nekaj prostora v bolnišnici dr. Petra Držaja, veliko ga pa ni,” je dodala.
“Trenutno je v bolnišnici največ cepljenih s cepivom Pfizerja in BioNTecha, ampak tudi največ ljudi je bilo cepljenih s tem cepivom, predvsem med starejšimi,” je dejala in poudarila, da zato ni mogoče reči, da je katero cepivo bolj učinkovito od drugega. “Vtis je, da je potek covidne pljučnice pri tistih, ki so cepljeni, lažji. /…/ Če se ne bomo precepili, se covida-19 ne bomo rešili do 1. maja, to vam povem.”
Intenzivni oddelki točka, na kateri sistem lahko pade
Razmere na oddelkih intenzivne terapije so kritične, pa je povedal Jereb. Žal se bo napoved, da bo do konca novembra umrlo več kot 400 ljudi, uresničila.
“Kader je problem, kar vedno znova poudarjamo. Kritičen bolnik s covidom-19 potrebuje oskrbo vrhunskega intenzivista in usposobljene medicinske sestre. Rezerv pa ni več, standardi so tako daleč od normativov. Naše osebje se trudi, delovna morala je na visokem nivoju, a ne vem, kako dolgo še lahko zdržimo,” je dejal. Za 24-urno oskrbo pacienta v intenzivni terapiji potrebujejo tudi štiri do šest zdravnikov specialistov, je še pojasnil.
V Ljubljani je 80 kritično bolnih covidnih posameznikov, od njih 65 priključenih na aparate za mehansko predihavanje, je predstavil številke. “Gre za najvišjo številko, s katero se soočamo od začetka epidemije. Povprečna ležalna doba na tem oddelku je 20 dni, kar pojasnjuje, zakaj so intenzivni oddelki tista kritična točka, kjer lahko zdravstveni sistem pade. Teh resursov v nedogled ne moremo povečevati, zato moramo nujno zmanjšati število novookuženih.”
Imajo tudi kar nekaj bolnikov na navadnem oddelku, ki so z eno nogo že na oddelku intenzivne terapije, je še povedal. “Nismo še v situaciji, ko bi morali odločati, koga priklopiti na aparat. Ampak to je še najmanj, gre za ustrezno oskrbo in za to, da bolnik bolezen preživi. Če se znajdemo v razmerah, kot so v Italiji, ne vem, kako bomo ukrepali.”
Pri odločanju, koga zdraviti na oddelku intenzivne terapije, starost ni kriterij. Gre za to, koliko možnosti ima, da preživi zdravljenje, torej mora biti dovolj krepak. Prav tako pa o tem ne odločajo glede na cepilni status – tako cepljeni kot necepljeni dobijo enakovredno obravnavo, je še pojasnil Jereb.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje