S čim se cepiti v času delte

Koronavirus 26. Avg. 202108:00 > 29. Sep. 2021 19:224 komentarji
Delite:
Cepiva proti covid-19
Foto: Bobo

V Sloveniji lahko izbirate med štirimi cepivi proti covidu-19 proizvajalcev Pfizer/BNT, Moderna, AstraZeneca in Janssen. Devet mesecev po začetku množičnega cepljenja imamo podatke o dolgotrajnosti zaščite, učinkovitosti proti različici delta, ki trenutno kroži med nami, in stranskih učinkih. Katero cepivo torej izbrati, če se še niste cepili?

Klinične raziskave, na podlagi katerih so odobrili uporabo cepiv proti covidu-19, so potekale pred letom dni. Ob množični uporabi – po svetu je bilo do zdaj porabljenih že več kot pet milijard odmerkov, polno cepljena pa je že četrtina svetovnega prebivalstva – zdaj vemo več o stranskih učinkih.

Raziskave že kažejo, kako učinkovita so cepiva proti različici delta, ki se je iz Indije hitro razširila po vsem svetu in je tudi v Sloveniji razlog za praktično vse okužbe. Devet mesecev po tem, ko smo cepili prve prebivalce, pa vemo več tudi o tem, kako dolgotrajno zaščito nudijo posamezna cepiva.

mRNK ali vektorsko?

V Sloveniji lahko izbirate med dvema mRNK cepivoma proizvajalcev Pfizer in Moderna ter dvema vektorskima cepivoma proizvajalcev AstraZeneca in Janssen. Med vektorska cepiva sicer spada tudi ruski Sputnik V.

V eni od študij iz Združenega kraljestva so na podlagi PCR-testov okuženih primerjali učinkovitost Pfizerja in AstraZenece proti okužbi z različico delta. Kot kaže, je zaščita po prejemu obeh odmerkov najprej dobra, a nato razmeroma hitro pade.

Pri Pfizerju je bila zaščita pred visokim virusnim bremenom dva tedna po prejemu drugega odmerka 92-odstotna, po 30 dneh 90-odstotna, po 60 dneh 85-odstotna in po 90 dneh 78-odstotna. Pri AstraZeneci je bila dva tedna po drugem odmerku zaščita pred visokim virusnim bremenom 69-odstotna, po 90 dneh pa 61-odstotna.

Toda ti odstotki nam ne povejo vsega. Zaščita, ki jo zagotavlja naš imunski sistem, je namreč odvisna od dveh dejavnikov. Prvi je število protiteles, ki jih proizvajajo limfociti B, drugi pa je celična imunost, za katero so odgovorni limfociti T. Pri teh nastanejo spominske celice, ki si zapomnijo patogen (koronavirus) in ga ob okužbi odstranijo. “Kot kaže, imamo po cepljenju s cepivi mRNK več protiteles, po cepljenju z vektorskimi cepivi pa boljšo celično imunost,” nam je razložil profesor s Fakultete za farmacijo dr. Borut Štrukelj. “Zato bi verjetno najboljšo zaščito nudila kombinacija vektorskega in mRNK cepiva, vendar pa tako kombiniranje lahko povzroči več stranskih učinkov.”

Za tiste, ki so prejeli en odmerek cepiva AstraZenece, zdravniki priporočajo, naj se v drugo cepijo s cepivom mRNK. Morate pa ob taki odločitvi podpisati posebno izjavo, saj gre za uporabo, drugačno od navodil proizvajalca. Po podatkih NIJZ je po tem, ko so prejeli prvi odmerek cepiva AstraZenece, 2.574 ljudi za drugi odmerek izbralo Pfizer, 235 pa Moderno.

Dr. Borut Štrukelj je dejal še, da bi bila za učinkovito zaščito primerna tudi obratna kombinacija, torej da bi po prvih dveh odmerkih cepiva mRNK dobili še odmerek vektorskega. Se pa tudi tu pojavi vprašanje o stranskih učinkih, ki so lahko močnejši.

Stranski učinki

Ob množični uporabi se je izkazalo, da cepiva (poleg blagih stranskih učinkov, kot so glavobol, vročina in bolečina v rami) povzročajo tudi nekatere redke, a resnejše stranske učinke, tudi take, ki jih v kliničnih študijah niso zaznali.

Cepivi mRNK lahko pri manj kot 1 od 1.000 oseb povzročita oslabelost mišic na eni strani obraza (akutno periferno paralizo obraznega živca). Za Moderno je navedena tudi enako redka možnost hipestezije (zmanjšanega občutka za dotik, bolečino in temperaturo). Pri obeh pa obstaja možnost otekanja obraza pri osebah, ki so v preteklosti prejele kozmetične injekcije na obrazu (t. i. filerje oziroma dermalna polnila).

Pri obeh mRNK cepivih so zaznali tudi nekaj zelo redkih primerov miokarditisa (vnetja srčne mišice) in perikarditisa (vnetja membrane okoli srca). Pogostejši so bili pri mlajših moških in po drugem odmerku.

Vektorski cepivi zelo redko, pri največ 1 od 10.000 oseb, povzročita hud sindrom tromboze (krvnih strdkov) s trombocitopenijo. Bilo je tudi zelo majhno število primerov sindroma kapilarnega prepuščanja (izcedka tekočine iz majhnih krvnih žil, ki povzroči oteklino tkiva in padec krvnega tlaka). Nobenega od vektorskih cepiv ne smejo uporabljati osebe, ki so že imele ta sindrom. Pri AstraZeneci je navedeno tudi, da lahko pri največ 1 od 10 oseb povzroči trombocitopenijo (pomanjkanje krvnih ploščic).

Pri vseh štirih cepivih obstaja tudi zelo majhna (približno ena proti milijon) možnost alergijskih reakcij, tudi hudih (anafilaksije). Simptomi se pojavijo zelo hitro, običajno v nekaj minutah, najkasneje pa do štiri ure po cepljenju.

Po podatkih NIJZ imamo na zalogi velike količine vseh cepiv: 35 tisoč odmerkov cepiva Janssena, 125 tisoč odmerkov cepiva Moderne, 340 tisoč odmerkov cepiva AstraZenece in 540 tisoč odmerkov Pfizerjevega cepiva.

Pfizer ali Moderna?

Pfizerjevo cepivo je v Sloveniji najbolj priljubljeno, z njim sta cepljeni skoraj dve tretjini prebivalcev, s cepivom Moderne pa manj kot desetina. Po podatkih, navedenih na spletni strani NIJZ, sta tako Pfizerjevo kot Modernino cepivo 95-odstotno učinkoviti.

Pri interpretaciji odstotkov učinkovitosti različnih cepiv je treba biti previden, saj so odvisni od tega, kdaj je bila raziskava opravljena in koliko okuženih je bilo takrat v populaciji, pa tudi od številnih drugih dejavnikov, ki so povezani z vedenjem ljudi. “Od tega, kakšni ukrepi veljajo, ali je denimo zapovedano nošenje mask, pa do socialne in starostne strukture prebivalstva (mlajši so lahko manj previdni od starejših in imajo več stikov), vremena in tako naprej,” je naštevala biologinja in znanstvena novinarka dr. Zarja Muršič. Medtem ko virus mutira v nove različice, se spreminjajo tudi podatki o učinkovitosti cepiv.

Ena od nedavnih raziskav Klinike Mayo iz ZDA, ki pa še ni bila recenzirana, je pokazala, da Moderna v času delte nudi precej boljšo zaščito od Pfizerja. Učinkovitost obeh cepiv so opazovali od januarja do julija letos. Medtem ko je bila v celotnem obdobju zaščita pred okužbo pri Pfizerju 76-odstotna in pri Moderni 86-odstotna, se je potem, ko je julija v opazovani zvezni državi Minnesota prevladala različica delta, zaščita precej znižala: pri Moderni na 76 %, pri Pfizerju pa na komaj 42 %.

Podobne rezultate je študija pokazala v drugih zveznih državah. Na Floridi je bilo julija tveganje za okužbo pri cepljenih z Moderno za 60 odstotkov manjše kot pri cepljenih s Pfizerjem. 

Zaščita proti hudi obliki bolezni, ki terja hospitalizacijo ali intenzivno terapijo, je bila pri obeh cepivih primerljiva in je tudi v času delte ostala visoka, okrog 90-odstotna. Po navedbah Ameriškega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi obstaja pri necepljenih 25-krat večja možnost za hospitalizacijo in smrt v primerjavi s cepljenimi (ne glede na vrsto cepiva). Možnost, da se okužijo, je za cepljene 8-krat manjša.

Glavni avtor študije Venky Soundararajan je povedal, da sta razloga za te rezultate verjetno dva: prvi je čas, ki je minil od cepljenja, drugi pa različica delta.

Odmerek Moderne vsebuje 100 mikrogramov učinkovine mRNK, odmerek Pfizerja pa 30 mikrogramov. Na dolgotrajnost zaščite bi lahko vplival tudi daljši razmik med odmerkoma.

AstraZeneca ali Janssen?

Cepivo Janssena je priljubljeno predvsem zato, ker v nasprotju z ostalimi tremi potrebujemo le en odmerek. Cepivo Janssena je po prvotnih navedbah okoli 67-odstotno učinkovito. Zaščita se vzpostavi štirinajst dni po cepljenju.

Cepivo AstraZenece, pri katerem sta potrebna dva odmerka, po podatkih NIJZ nudi 60-odstotno zaščito. V zadnjem času, ko je na voljo dovolj vseh cepiv, je zanimanje za cepljenje s tem vektorskim cepivom upadlo.

Razmik med odmerkoma

Na učinkovitost in dolgotrajnost zaščite bi lahko vplival tudi razmik med odmerkoma. Po navodilih proizvajalcev naj bi med odmerkoma cepiva AstraZenece minilo od štiri do 12 tednov, Pfizerja 21 dni in Moderne 28 dni. Nekatere študije so sicer nakazale, da bi zaščita lahko bila boljša, če bi med odmerkoma minilo več časa. Toda tako odlašanje je, sploh v jesenskem času, ko pričakujemo porast okužb, lahko zelo tvegano. “Morda si ga lahko privoščijo mlajši od 30 let, pri katerih je možnost za težji potek bolezni manjša,” je dejala Zarja Muršič. “Za vse starejše pa je tveganje, da se med čakanjem na drugi odmerek okužijo, preveliko.”

Za učinkovito zaščito sta nujno potrebna oba odmerka. Ena od študij je pokazala, da en odmerek, tako pri vektorskem cepivu AstraZenece kot pri mRNK cepivu Pfizerja, nudi komaj zaznavno zaščito proti okužbi z različico delta.

“Gre za igro številk,” je na vprašanje, katero cepivo bi priporočila, odgovorila predstojnica infekcijske klinike dr. Tatjana Lejko Zupanc. “Nekatere so boljše, nekatere slabše. Kar nas pri cepivih zanima, je, da preprečijo, da bi bolnik prišel v bolnišnico, zbolel za težjim potekom bolezni in potreboval intenzivno nego ali pa, bog ne daj, umrl, ter da vsaj do določene mere preprečuje prenos okužbe s tistega, ki vseeno zboli, na druge,” je povedala. “To pa zagotavljajo vsa cepiva.”

Razložila je še, da v zgodovini medicine še ni bilo 100-odstotno učinkovitega cepiva. “Ker imamo opravka z živimi organizmi, biološkimi materiali in je tu veliko možnih variacij.”

Učinkovito zaščito po cepljenju razvijemo po približno mesecu dni. “Po napovedih nas vrhunec čaka že na začetku oktobra. Če se gredo ljudje cepit danes, bodo ravno takrat morda imeli polno zaščito,” je še opozorila Lejko Zupanc.

Komentari

Vaš komentar