Ob približevanju konca študijskega leta študenti pristojno ministrstvo pozivajo, da omogoči dodatno leto študija. Zaradi okrnjenega študijskega procesa in razglašene epidemije so bili do dodatnega leta študija v letošnjem študijskem letu že upravičeni.
V letošnjem študijskem letu je epidemija trajala od 19. oktobra 2020 do 16. junija 2021, kar je v praksi predstavljalo obdobje trajanja študija na daljavo ali omejenega izvajanja študijskih procesov. V tem času so sicer potekala predavanja, vaje in seminarji, izpiti pa se praviloma niso izvajali.
Kot so opozorili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS), se je od 34 tednov trajanja epidemioloških ukrepov 14 tednov študijski proces v celoti izvajal na daljavo. Preostali čas so se v živo izvajale le laboratorijske vaje, vendar v omejenem obsegu.
Kljub sproščanju ukrepov študij še vedno ne poteka popolnoma v živo, saj je način izvajanja v domeni posameznih visokošolskih zavodov, ponekod celo nosilcev posameznih predmetov. V vmesnem času je minilo tudi izpitno obdobje, opozarjajo na ŠOS in dodajajo, da je kakovost študija na daljavo neprimerljiva s študijem v živo. Predsednik ŠOS Andrej Pirjevec zato opozarja, da znanje, ki so ga študenti pridobili v tem letu ni primerljivo s tistim, ki so ga pridobile pretekle generacije.
Z vidika pridobivanja znanja je bilo tako celotno letošnje študijsko leto izgubljeno, so zapisali v pozivu. Ministrstvo za izobraževanje, znanosti in šport zato pozivajo, naj zagotovi dodatno študijsko leto za študente, ki so bili v minulem letu izjemno prizadeti. V preteklem študijskem letu je bila ta pravica zagotovljena, ob tem da se je študijski proces nemoteno izvajal večji del študijskega leta, so še opozorili na ŠOS.
[IZGUBLJENO LETO ŠTUDIJA NAJ SE NADOMESTI PRIHODNJE LETO] ❗️❗️❗️?Ob približevanju zaključka študijskega leta in…
Posted by Študentska organizacija Slovenije – ŠOS on Thursday, June 17, 2021
Študentje nimajo enakih možnosti za študij na daljavo
Študij od doma je številnim otežil uspešno opravljanje študijskih obveznosti. Vsi študentje namreč nimajo enakih možnosti in enakih pogojev za študij na daljavo. V študentski organizaciji opozarjajo, da je tako študijskih uspeh lahko sorazmerno nižji s slabšim socialnim položajem študenta. Neopravljene študijske obveznosti so tako lahko posledica nedostopnosti do kakovostne internetne povezave, pomanjkanja mirnega okolja in deljenja računalniške opreme s sorojenci.
Tudi duševno zdravje študentov je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v času epidemije katastrofalno. Do 25 odstotkov mladih v starostni skupini med 18. in 29. letom namreč kaže tveganje za pojav depresivne motnje. NIJZ tako ugotavlja, da so mladi psihološko najbolj ogrožena starostna skupina v Sloveniji.
Na problematiko duševnega zdravja študentov v času omejevalnih ukrepov in študija na daljavo so študenti opozarjali že celotni čas trajanja epidemije. Predvsem slabši materialni položaj in pomanjkanje socialnih stikov sta bistvena razloga za alarmantno duševno zdravje študentov. Slednje je potrdila tudi raziskava, kjer so avtorji ugotovili, da imajo večje tveganje za depresijo in težave v duševnem zdravju tiste osebe, katerih finančna situacija se je v zadnjih treh mesecih poslabšala. Pa tudi raziskava, da imajo zelo verjetno pomembnejši vpliv okoliščine, kot je socialna izolacija okuženega, stigmatizacija, strah pred širjenjem okužbe in pred posledicami bolezni, kot sama bolezen.
“Posledice slabše kakovosti izobraževanja, poslabšanja socialnega položaja in povečanja duševnih stisk študentov bodo študente spremljale še nekaj let po koncu epidemije covid-19,” je še opozoril Pirjevec, ki pričakuje, da bo ministrstvo za izobraževanje za prihodnje študijsko leto omogočilo dodatno študijsko leto za tiste, ki letos študijskih obveznosti ne bodo uspeli dokončati.
V iniciativi Študenti še obstajamo naslovili bivanjsko, ekonomsko in študijsko problematiko
Danes so se pred ministrstvom za izobraževanje zbrali tudi predstavniki iniciative Študenti še obstajamo, ki so predstavili svoje zahteve za reševanje težav študentov. Naslovili so predvsem študijsko, bivanjsko in ekonomsko problematiko.
Študenti si kratkoročno želijo predvsem odprtje fakultet in knjižnic tudi v primeru ponovne epidemije, dolgoročno pa si želijo “relativirati aktivni državljanski status mladih in študentov, da bi se jim omogočilo aktivno politično državljanstvo.”
Svoje zahteve so oblikovali v treh sklopih. V sklopu študijske problematike zahtevajo podaljšanje statusa za študente, ki zaradi epidemije niso uspeli dokončati študijskih obveznosti. Zahtevajo tudi omogočanje prehajanja meja zaradi študijskih obveznosti in upoštevanje bolniških izostankov zaradi covida-19.
V sklopu, ki obravnava bivanjsko problematiko, zahtevajo ponovno odprtje študentskih domov ne glede na epidemiološko sliko. Želijo si tudi povečane kapacitete študentskih postelj in možnost koriščenja študentskih domov za tuje študente. Ker so študentje v letošnjem študijskem letu zaradi epidemije porabili manj študentskih bonov, bi si želeli, da neporabljen denar država nameni ogroženim študentom.
V sklopu ekonomske problematike pa upajo na vračanje kupnine ali prenos dobroimetja za neuporabljene študentske vozovnice. Prav tako želijo uveljavitev univerzalnega temeljnega dohodka za vse študente in socialni dodatek za socialno ogrožene.
V petek predstavnike čaka sestanek s predstavniki ministrstva, na katerem bodo razpravljali o zahtevah.
Iniciativo Študenti še obstajamo sestavljajo najpomembnejši organi vseh slovenskih univerz, kot so študentski sveti, študentski sveti stanovalcev, študentske organizacije in Zveza študentskih klubov Slovenije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!