Ustavno sodišče je določbo o pogoju PC za državno upravo zadržalo, ker bi v primeru veljavnosti člena zaposlenim grozila izguba službe. Če odloka ni, pa se zdravje in varnost v državni upravi pač zagotavljata na enak način kot povsod drugje.
Ustavno sodišče je danes sklenilo, da bo do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje 10. a člena odloka o izpolnjevanju pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranj PCT. Sklep, ki so ga sprejeli s petimi glasovi proti dvema, ter obrazložitev sta objavljena na spletni strani ustavnega sodišča.
Ocenjevanje škodljivih posledic
Za zadržanje se je večina ustavnih sodnikov odločila, ker so ocenili, da bi lahko izvrševanje tega člena povzročilo hujše škodljive posledice kot če se člen do končne odločitve ne bi izvrševal.
Člen določa izjemo od pogoja PCT. Za zaposlene v organih državne uprave ne bi veljal pogoj PCT, ampak pogoj PC. Testiranje torej zanje ne bi bila več možnost. Z jutrišnjim dnem, 1. oktobrom, bi morali biti tisti, ki v zadnjih šestih mesecih niso bili okuženi s koronavirusom, cepljeni z vsaj enim odmerkom cepiva. Do 1. novembra pa bi morali biti cepljeni z dvema odmerkoma.
Izjemi bi bili samo dve: zaposleni, ki jim zdravnik odsvetuje cepljenje, in zaposleni, ki jim narava in vrsta dela omogočata, da delo opravljajo od doma.
Neprostovoljno cepljenje
Pogoj PC lahko privede do tega, da bi se posamezniki cepili proti svoji volji, pravi ustavno sodišče. Ker je cepljenje trajen in nepovraten ukrep, večina ustavnih sodnikov ni upoštevala trditve vlade, da je 10. a člen odloka ukrep začasne narave. S tem, da bi vladna določba povzročila “neprostovoljno” cepljenje, se ustavni sodniki v tej odločitvi niso podrobneje ukvarjali. Zato se, na primer, niso jasno opredelili, ali bi to prineslo škodljive posledice. Vlada je na primer trdila, da s cepljenjem ne bo nastala škoda za zdravje zaposlenih.
So pa ustavni sodniki jasno zapisali, da bi škodljive posledice nastale v primeru, če bi se posamezniki namerno izpostavljali okužbi s koronavirusom. Takega početja po njihovem mnenju ni mogoče izključiti. Zoper tiste, ki pogoja PC ne bi izpolnjevali, bi namreč lahko delodajalci izvedli disciplinske postopke in postopke odpovedi pogodb o zaposlitvi. “V večini primerov bi to povzročilo izgubo socialne varnosti delavca in oseb, ki jih preživlja,” so zapisali ustavni sodniki. Tudi ta možna posledica 10. a člena bi torej lahko imela škodljive posledice.
Zakaj je državna uprava izjema?
Vlada je poskušala ustavne sodnike prepričati, da bi zadržanje 10. a člena povzročila večjo škodo kot njegova uveljavitev. Pogoj PC za zaposlene v državni upravi je edini, ki omogoča učinkovito zagotavljanje pravice delavcev do varnega in zdravega delovnega okolja je trdila. Pojasnjevala je, da testiranje širjenja virusa ne ustavlja tako učinkovito kot cepljenje. Zato bi, kot je posvarila vlada, zadržanje 10. a člena vodilo v zaprtje države.
Ustavnega sodišča vladni odziv ni prepričal. Predvsem zato, ker bi pogoj PC veljal samo za državno upravo. “Vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v državni upravi virus bistveno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji,” so zapisali sodniki. Druge skupine, na primer zaposleni v zdravstvu in v domovih za starejše, so še bolj izpostavljeni rizičnim stikom, so pripomnili.
Nato so ustavni sodniki navedli, kakšne bi bile posledice, če 10. a člen odloka ne bi veljal. “Zaposleni v državni upravi bodo še naprej opravljali delo pod enakimi pogoji kot doslej oziroma kot velja za vse druge delavce,” so navedli.
Vlada je ponudila tudi argument, da cepljenim in prebolevnikom ni treba v karanteno. Zato lahko tudi po tesnem stiku z okuženim še naprej opravljajo svoje delo.
Te navedbe ni mogoče oceniti, ker vlada ni konkretizirala učinka karantene na delovni proces v državni upravi, je odgovorilo ustavno sodišče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje