Tako med okuženimi kot hospitaliziranimi zaradi covida-19 je vse več cepljenih, več kot tretjina. Ker zaščita po cepljenju sčasoma upade, je poživitveni odmerek, še posebej za ranljivejše, zelo priporočljiv. Na intenzivnih oddelkih je delež cepljenih nekoliko manjši. "V tem trenutku še nismo tako daleč, da bi se morali odločati, katerega bolnika bomo priklopili na aparat in katerega ne," je povedal vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike dr. Matjaž Jereb. "Cepljenje nikakor ni bilo, ni in ne bo kriterij, na osnovi katerega se bomo odločali, kako bomo posameznika obravnavali. Vsi posamezniki, ne glede na cepilni status, imajo enak način obravnave," je zagotovil.
Delež cepljenih med okuženimi se veča. V zadnjem tednu, za katerega imamo točne podatke (1.–7. november), so okužbo potrdili pri 20.168 ljudeh. Med njimi je bilo 12.771 ne(polno)cepljenih, to je nekaj več kot 63 odstotkov, in 7.397 cepljenih, kar je dobrih 36 odstotkov. Delež se je v zadnjih mesecih povečal. Enajstega avgusta je bilo med okuženimi 14 odstotkov cepljenih, 11. septembra 22 odstotkov, 11. oktobra 35 odstotkov in 11. novembra 36 odstotkov.
Delež cepljenih med okuženimi se veča, odkar strmo narašča število okužb. “Razloga za to sta dva,” je pojasnila biologinja in znanstvena novinarka dr. Zarja Mušič. “Prvi je, da so ob visoki prisotnosti virusa v populaciji bolj ogroženi tudi cepljeni. Drugi razlog pa je, da zaščita, ki jo nudi cepljenje, sčasoma upada. Ob okužbi z različico delta se virus hitreje namnoži v nosno-žrelni sluznici, zato količina protiteles, ki nastanejo po cepljenju, ne zadošča, da bi okužbo ustavila. Celična imunost (celični spomin), ki je druga oblika zaščite, ki jo ustvari cepljenje, pa še vedno sorazmerno dobro ščiti pred hudim potekom bolezni.”
Znanstvenica pa je opozorila, da tudi ta zaščita sčasoma upade, še posebej pri starejših od 65 let. Zato je zelo priporočljiv, še posebej za starejše, ki so se cepili zgodaj letos, poživitveni odmerek, ki nudi visoko zaščito. “Gre za pričakovan rezultat, podatki iz Slovenije kažejo povsem enako kot tuje raziskave,” je še pojasnila.
Lažji potek tudi pri cepljenih v bolnišnici
Delež cepljenih med hospitaliziranimi je vse od 15. oktobra približno enak, 35-odstoten. Še septembra in v prvi polovici oktobra je bil manjši, približno 25-odstoten. Kot je pojasnila predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana dr. Tatjana Lejko Zupanc, se pri njih zdravijo tako bolniki, ki imajo resno okužbo dihal oziroma tako imenovano covidno pljučnico, kot bolniki, ki so hospitalizirani predvsem zaradi drugih bolezni, a imajo tudi covid-19.
Podatki za vse slovenske bolnišnice kažejo, da je bilo med covidnimi bolniki z resno okužbo dihal v zadnjih tednih približno 35 odstotkov cepljenih.
“Zelo veliko cepljenih starejših bolnikov ni v bolnišnici zato, ker bi imeli covidno pljučnico, ampak so padli in si zlomili nogo, imeli miokardni infarkt, možgansko kap, psihiatrično poslabšanje … in se je ob presejalnem testiranju ugotovilo, da so tudi pozitivni na koronavirus. Tudi ti so na naših covidnih oddelkih,” je razloge za razmeroma velik delež cepljenih bolnikov pojasnila Lejko Zupanc. “Nismo še delali analize, ampak imam vtis, da je potek pri tistih, ki so imeli covidno pljučnico, lažji, če so cepljeni.”
Bodo morali odločati, komu pomagati?
Med najhuje bolnimi je cepljenih okrog četrtina, kažejo podatki. V ljubljanskem kliničnem centru je trenutno na intenzivni terapiji 80 bolnikov s covidom-19, od katerih je 65 priključenih na aparate za mehansko predihavanje.
“Gre za najvišjo številko, s katero se soočamo od začetka epidemije. Povprečna ležalna doba na tem oddelku je 20 dni, kar pojasnjuje, zakaj so intenzivni oddelki tista kritična točka, kjer lahko zdravstveni sistem pade. Teh resursov v nedogled ne moremo povečevati, zato moramo nujno znižati število novookuženih,” je znova opozoril vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike dr. Matjaž Jereb in kot že ničkolikokrat doslej prosil prebivalce, naj spoštujejo ukrepe in se cepijo. Dodal je, da imajo tudi na navadnem oddelku kar nekaj bolnikov, “ki so z eno nogo že na oddelku intenzivne terapije”.
“V tem trenutku še nismo tako daleč, da bi se morali odločati, katerega bolnika bomo priklopili na aparat in katerega ne. Vsi zdravniki in ostali zdravstveni delavci si želimo, da nikakor ne bi prišlo do tega, kar se je zgodilo v Italiji ob začetku epidemije. Ne vem, kako bomo ukrepali, če bi se to zgodilo,” je dejal Jereb.
Kdo so tisti bolniki, ki pridejo na intenzivne oddelke? “Pri odločanju o tem, koga zdraviti na oddelku intenzivne terapije, starost ni kriterij,” je Jereb ostro zavrnil nekatere namige z družbenih omrežij. “Ocene sprejemamo enako kot pred covidom-19. Če ocenjujemo, da posameznik nima nobene možnosti, da bi preživel intenzivno zdravljenje, ga na intenzivni oddelek ne sprejmemo. Gre za posameznike, ki imajo resno kronično bolezen, ki jih je izčrpala do te mere, da so tako krhki, da po normativih, točkovnih lestvicah, ki jih imamo, lahko ocenimo, da nimajo možnosti preživetja na intenzivnem oddelku. Starost ni in nikoli ne bo kriterij pri tem, koga ja, koga ne.”
Enako, je poudaril, velja za (ne)cepljenost. “Cepljenje nikakor ni bilo, ni in ne bo kriterij, na osnovi katerega se bomo odločali, kako bomo posameznika obravnavali. Vsi posamezniki, ne glede na cepilni status, imajo enak način obravnave,” je zagotovil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje