Vodnik po poživitvenih odmerkih cepiva proti covidu-19

Poglobljeno 13. Nov. 202112:06 > 17:184 komentarji
Delite:
cepljenje
Foto: Lee Smith/REUTERS

Zaščita pred okužbo in tudi pred težjim potekom bolezni tako po cepljenju kot preboleli bolezni sčasoma oslabi. Z dodatnim odmerkom jo je mogoče spet vrniti na prvotno visoko raven. Na začetku meseca je tako NIJZ močno razširil seznam ljudi, ki so upravičeni do dodatnega, poživitvenega odmerka cepiva proti covidu-19.

Odkar je NIJZ na podlagi sklepov Posvetovalne skupine za cepljenje posodobil priporočila za cepljenje z dodatnim odmerkom cepiva proti covidu-19, pred cepilnimi mesti po državi, ki so od konca septembra skoraj samevala, spet nastajajo vrste. Medtem ko je denimo to sredo po prvi odmerek cepiva prišlo nekaj manj kot dva tisoč ljudi, jih je dodatni odmerek dobilo skoraj 15 tisoč.

PREBERITE:

A še vedno je med nami ogromno ljudi, predvsem starejših, ki bi jim dodatni odmerek cepiva lahko bistveno olajšal preživetje tokratnega vala epidemije. Prav tako bi dodatni odmerek zelo prav prišel vsem, ki so bili cepljeni z vektorskim cepivom Janssen, pri katerem cepilni režim predvideva en sam odmerek, zato zaščita pred okužbo zelo hitro oslabi. AstraZeneca, drugo vektorsko cepivo, je zaradi dveh odmerkov precej bolj učinkovita, a še vedno manj od mRNK cepiv.

Za dodatni odmerek je tako za vse predvideno mRNK cepivo, ali Pfizerja ali Moderne. Tisti, ki so bili prvotno cepljeni z vektorskimi cepivi, se lahko za dodatni mRNK odmerek odločijo že po dveh mesecih od zadnjega odmerka osnovnega cepljenja. Tisti, ki so bili že prvotno cepljeni s katerim od mRNK cepiv, pa po šestih mesecih.

Kako cepiva izgubljajo učinkovitost?

Tuje raziskave kažejo, da zaščita pred virusom po cepljenju sčasoma upade. Študija učinkovitosti cepiv pri marca cepljenih ameriških vojnih veteranih, ki je bila nedavno objavljena v reviji Science, navaja bistveno znižanje zaščite pred okužbo.

Če so v prvih tednih po cepljenju vsa cepiva, ki jih uporabljajo v ZDA, izkazovala skoraj 90-odstotno učinkovitost zaščite pred simptomatsko okužbo (ko se razvije vsaj blaga bolezen), je do oktobra njihova moč bistveno upadla. Tiste, ki so bili cepljeni s cepivom Moderne, je cepivo pred boleznijo ščitilo le še 58-odstotno, prejemnike Pfizerja le še 43-odstotno, prejemnike cepiva Janssen pa celo zgolj 13-odstotno.

Cepiva AstraZenece v ZDA ne uporabljajo, podatki iz Velike Britanije pa tudi pri tem cepivu nakazujejo upad zaščite pred simptomatsko okužbo. Že po desetih tednih od zaključenega osnovnega cepljenja je namreč zaščita le še nekaj več kot 50-odstotna.

Množično cepljenje v Postojni
Foto : BOBO

Zaščita pred težjim potekom bolezni, hospitalizacijo in smrtjo je pri vseh cepivih boljša in bolj dolgotrajna, a predvsem pri starejših in ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom precej hitro postane nezadostna.

“Na dobro zaščito pred simptomatsko okužbo se pri mRNK cepivih lahko zanesete približno pol leta od cepljenja, pri vektorskih cepivih pa približno tri mesece,” trenutno znanje o učinkovitosti cepiv za N1 povzema imunolog dr. Alojz Ihan. “Na zaščito pred težjim potekom bolezni pa lahko pri mRNK cepivih računate vsaj eno leto, pri vektorskih cepivih pa vsaj osem mesecev.”

Raziskave kažejo, da je mogoče zaščito z dodatnim odmerkom cepiva spet vrniti na prvotno visoko raven. Največ podatkov o tem prihaja iz Izraela, kjer so prvi začeli cepiti z dodatnim, tako imenovanim poživitvenim odmerkom.

Koliko časa traja zaščita po preboleli okužbi

Tudi v tem primeru je treba razlikovati med imunostjo pred simptomatsko okužbo in imunostjo pred težjim potekom bolezni, ki lahko vodi v hospitalizacijo, opozarja dr. Ihan. “Imunost pred simptomatsko okužbo, ko smo hkrati tudi kužni za druge, nam zagotavljajo protitelesa. Raven protiteles po preboleli okužbi se med ljudmi zelo razlikuje, večinoma odvisno od tega, kako hud je bil potek okužbe. Približno tretjina prebolevnikov po treh mesecih sploh več nima zaznavnih protiteles v krvi, nekateri pa jih imajo veliko tudi še osem mesecev po okužbi.”

Zaščito pred težjim potekom bolezni pa nam zagotavlja predvsem celična imunost, spominske celice imunskega sistema, ki se aktivirajo po potrebi, ob vdoru virusa v telo. “Zaščita pred težjim potekom bolezni je po preboleli okužbi pri mlajših od 65 let dokaj dobra vsaj eno leto, pri starejših pa ta zaščita ni tako zanesljiva.”

Poživitveni odmerki ne bodo ustavili epidemije

Odločitev za dodatni odmerek cepiva je predvsem odločitev za boljšo individualno zaščito. “Poživitveni odmerki niso tisti, ki bodo ustavili epidemijo,” pravi epidemiolog Mario Fafangel. “Epidemijo bi ustavilo cepljenje tistih, ki se ne želijo cepiti, predvsem pa pospešeno cepljenje na globalni ravni. Torej vsesplošna precepljenost.”

Dodatni odmerki so po njegovem smiselni za vse ljudi, ki spadajo med ranljive skupine, in v okoljih s povečanim tveganjem, kot so DSO in bolnišnice. “V populaciji, kjer je tveganje za hujši potek bolezni zelo majhno, pa se mi ne zdijo nujno potrebni.”

Splošna uporaba poživitvenih odmerkov se mu z vidika dejstva, da večina držav sveta nima cepljene niti desetine populacije, ne zdi najbolj etična. “Bogate države se v tem primeru, kot je dejal Mike Ryan iz WHO, zalagamo z neizmernimi količinami rešilnih jopičev, medtem ko številni po svetu ostajajo popolnoma brez njih.”

Mario Fafangel
Foto : Denis Sadiković/N1

Dr. Alojz Ihan je bolj naklonjen širši uporabi dodatnih odmerkov cepiv. “V epidemičnih razmerah, s kakršnimi smo soočeni v teh dneh, ko praktično vsak od nas prihaja v stik z virusom, morda celo večkrat na dan, priporočamo poživitveno cepljenje pri vseh cepljenih, pri katerih so razlogi, da je nivo protiteles že upadel – bodisi zaradi časa, ki je pretekel od osnovnega cepljenja, bodisi zaradi slabega imunskega stanja, zaradi katerega je verjetno, da osnovno cepljenje ni optimalno ’prijelo’.”

Vsekakor pa, poudarja tudi on, bi bilo z epidemiološkega vidika najbolj optimalno, če bi čim več odmerkov porabili za osnovno cepljenje še necepljenih.

Poživitveni odmerki – boljša zaščita na ravni posameznika

Kot pravi dr. Alojz Ihan, ki je tudi član Posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ, je pri odločitvi o široki uporabi dodatnih odmerkov prevladal pragmatizem. “Če so cepiva na voljo in jih imamo na zalogi res veliko, se ne zdi smiselno čakati, če lahko ljudem ponudimo neko dodatno varnost. Morda to res ne bo imelo pomembnega učinka na širjenje epidemije, a za posameznike, ki se bodo s tem izognili težji bolezni, bo lahko pomenilo ogromno.”

Pri vprašanju dodatnih odmerkov za posebej ranljive skupine prebivalstva dilem že od začetka ni bilo. “Oni imajo praviloma slabši imunski odziv, prav tako pa so bili cepljeni že zelo zgodaj, na začetku leta, in je zaščita že zaradi tega močno popustila. Zanje je bil tretji odmerek življenjsko pomemben in pri njih nismo imeli nikakršnih pomislekov. Brez tretjih odmerkov bi imeli danes verjetno v DSO velike težave.”

Prav tako je zelo priporočljiv dodatni odmerek pri cepljenih s cepivom Janssen, pri katerem zaščita zaradi cepilnega režima z enim samim odmerkom hitro postane nezadostna. “Za cepivo Janssen je bilo že od začetka nekako pričakovati, da bo zaščita slabša, saj dejansko ni nobene logike, da bi bil en odmerek enako učinkovit kot dva odmerka pri drugih cepivih,” pravi dr. Ihan.

Da je dodaten odmerek pri tistih, ki so dobili cepivo Janssen, smiseln, se strinja tudi Mario Fafangel. “Z vidika boljše zaščite posameznika je poživitveni odmerek pri cepljenih s tem cepivom vsekakor smiseln, ne bo pa to imelo bistvenega vpliva na potek epidemije.”

Pfizer ali Moderna?

Za dodatni odmerek je predvidena in odobrena zgolj uporaba obeh mRNK cepiv – Pfizerja in Moderne. Za tiste, ki so bili prvotno cepljeni s Pfizerjevim cepivom, je najbolj smiselno (ne pa nujno), da je tudi dodatni odmerek enak. Isto velja za tiste, ki so bili prvotno cepljeni z Moderninim.

Kaj pa tisti, ki so bili prvotno cepljeni z vektorskimi cepivi? V študijah učinkovitosti cepiv se tako Pfizerjevo kot Modernino izkazujeta za zelo učinkovita, pri čemer je zaščita, ki jo ustvari Modernino, vseeno nekoliko boljša. “Odmerek cepiva Moderne vsebuje trikrat več mRNK učinkovine kot odmerek Pfizerja, zato cepljenje z Moderno ustvari nekoliko višjo raven protiteles in boljšo zaščito,” poudarja dr. Ihan. Je pa za tretji, dodatni odmerek predvidena le polovica osnovnega odmerka Moderninega cepiva.

Neke usodne razlike pri izbiri dodatnega odmerka tako ni. “V osnovi gre za popolnoma enaki cepivi. In obe cepivi ustvarita zelo visoko raven protiteles, tako v primerjavi z naravno okužbo kot v primerjavi z vektorskimi cepivi. Cepljenje z vektorskimi cepivi in naravna okužba ustvarita približno enako raven protiteles v krvi, mRNK cepiva pa jih ustvarijo vsaj desetkrat več.”

Je lahko protiteles preveč?

Načeloma se lahko za dodatni odmerek po preteku predvidenega časa od prejema zadnjega odmerka osnovnega cepljenja odločijo vsi, saj načeloma ne predstavlja nikakršne nevarnosti. “Tretji odmerek bi bil kontraindiciran samo, če bi se po drugem odmerku pojavila kakšna alergijska reakcija, sicer pa ne,” pravi dr. Ihan. “Odziv telesa je pri tretjem podoben kot pri drugem odmerku. Ni poročil o tem, da bi lahko bilo protiteles preveč in bi zato predstavljalo morebitno nevarnost.”

Edini zadržek je pri cepljenju mlajših od 30 let s cepivom Moderne, saj v tej starostni skupini to cepivo prinaša minimalno, a še vedno zaznavno večje tveganje za razvoj vnetja srčne mišice kot pri cepivu Pfizerja.

PREBERITE

Hibridna imunost – sveti gral zaščite

Pri tistih, ki so okužbo preboleli, nato pa se še cepili, poživitvenega odmerka strokovnjaki za zdaj ne svetujejo. “Ker ga dejansko ne potrebujejo,” pravi dr. Ihan. Kombinacija prebolele okužbe in cepljenja namreč ustvari tako imenovano hibridno imunost, ki je najbolj optimalen način zaščite pred covidom-19.

“Hibridna imunost je imunost, ki nastane s kombinacijo prebolelosti in cepljenja, pri čemer cepljenje ustvari visok nivo zelo učinkovitih protiteles, okužba pa dolgotrajno delujoče in proti širokemu spektru koronavirusov učinkovite spominske limfocite T. Ti bodo verjetno uspešno ščitili tudi proti morebitnim novim različicam virusa.”

Hibridna imunost zanesljivo ščiti več kot eno leto, poudarja Ihan, koliko natančno, pa bo treba še bolje opredeliti s študijami. “Pri hibridni imunosti se ustvari več kot desetkrat več protiteles kot v najbolj optimalnem scenariju po cepljenju.”

Alojz Ihan
Foto : Denis Sadiković/N1

Blaga okužba po cepljenju – dolgotrajna zaščita

Pri ustvarjanju hibridne imunosti je načeloma popolnoma vseeno, ali je bil človek najprej okužen, nato pa cepljen ali pa najprej cepljen, nato pa okužen. “Vsekakor pa je bolj varno najprej cepljenje, s katerim se izognemo težjemu prebolevanju bolezni,” pravi Ihan.

“Z vidika zaščite populacije pred virusom je najbolje, da cepljenju po določenem času, ko upade raven protiteles v krvi, sledi blaga oblika okužbe, na podlagi katere nastane hibridni imunski odziv.”

Če pridemo v stik z virusom, dokler imamo v krvi še veliko protiteles, se bo okužba verjetno ustavila že na sluznici, in v tem primeru ne bomo deležni sistemskega odziva in posledične hibridne imunosti. “Za hibridno imunost potrebujemo vsaj neki zmeren vdor virusa v telo.”

Komentari

Vaš komentar