V Romuniji trupla na hodnikih bolnišnice: “Vsak dan izgubimo za celo vas ljudi”

Koronavirus 11. Nov 202106:32 > 10:57 3 komentarji
romunija covid
Octav Ganea, Reuters

Na enem od hodnikov v največji romunski bolnišnici v Bukarešti eno poleg drugega ležijo trupla, zavita v plastične vreče. Bolnikov, ki umirajo zaradi covida, je toliko, da je v bolnišnični mrtvašnici prostora zmanjkalo, saj jih ne morejo sproti odvažati. V Romuniji, ki ima dobrih 19 milijonov prebivalcev, je covid po uradnih podatkih doslej terjal več kot 51 tisoč življenj. V zadnjih tednih umira po okrog 500 ljudi na dan, na najbolj črn dan, 2. novembra, je umrlo 592 ljudi.

V največji romunski bolnišnici v Bukarešti trupla umrlih od covida ležijo po hodnikih, saj v mrtvašnici prostora ni. V zadnjih tednih umira po okrog 500 ljudi na dan, na najbolj črn dan, 2. novembra, je umrlo 592 ljudi. Med umrlimi je 90 odstotkov necepljenih, piše tiskovna agencija AP.

“Vsak dan izgubimo za celo vas ljudi,” nad razmerami obupuje in se jezi zdravnik, predstojnik urgentne univerzitetne bolnišnice v Bukarešti Catalin Cirstoiu. “Kako bo naslednji teden ali mesec, bomo vsak dan izgubili za celo mesto ljudi? Kdaj bo konec?”

Ob vseh težavah, ki jih ima romunski zdravstveni sistem, je včeraj v eni od bolnišnic izbruhnil še požar. V bolnišnici za infekcijske bolezni v mestu Ploiesti na jugu Romunijev sta umrla dva covidna bolnika, ena medicinska sestra je utrpela hude opekline, še 16 bolnikov so zaradi dima morali premestiti. Gre za že četrti tovrsten požar v državi v letu dni, ki je terjal smrtne žrtve. Lani oktobra je v požaru v mestu Constanta umrlo sedem covidnih bolnikov, novembra je požar v bolnišnici v mestu Piatra Neamt terjal 15 življenj, januarja je pet bolnikov umrlo v bolnišnici v Bukarešti. Še trije covidni bolniki so aprila 2020 umrli zaradi napake v sistemu za oskrbo s kisikom v mobilni enoti intenzivne nege v Bukarešti. (STA)

“Izčrpani smo finančno, fizično in psihično,” pravi Cirstoiu. “Razlog za te razmere pa je zgolj eden: nezmožnost prebivalcev, da bi razumeli, da se morajo cepiti.” Z vsemi odmerki je cepljenih zgolj 30 odstotkov prebivalcev, z vsaj enim odmerkom 38 odstotkov. Razloge za slabo precepljenost, podobno kot v drugih državah Vzhodne Evrope, pripisujejo nezaupanju v avtoritete in institucije, neizobraženosti dela prebivalstva in globoko zakoreninjenim proticepilskim prepričanjem, ki jih podpirajo in spodbujajo tudi nekateri znani zdravniki. Cirstoiu krivi tudi neučinkovito vladno cepilno kampanjo, saj ljudem ni jasno predstavila prednosti cepljenja.

“Ljudje ne razumejo”

77-letna bolnica Steliana Ene je novinarjem Reutersa na vprašanje, zakaj se ni cepila, odgovorila: “Zakaj naj bi se cepila? Odšla bom in se pridružila možu, ki me je zapustil. Noč in dan žalujem za njim.”

Vodja cepljenja na državni ravni Valeriu Gheorghita pravi, da so težave še posebej velike na podeželju. “Ljudje želijo ostati, kjer so živeli vse življenje. Veliko starejših živi samih, saj so njihovi otroci odselili v mesta ali tujino. Zato je starejše težko prepričati, da se cepijo. Zaupanje je majhno, prav tako so težava verska prepričanja,” je povedal.

Na oddelkih za intenzivno terapijo po vsej državi se trenutno zdravi 1870 bolnikov. Bolnišnica v Bukarešti je tako polna, da so v covid oddelek spremenili celo čakalnico urgence.

Zdravnica Maria Sajin je vodja mrtvašnice v univerzitetni bolnišnici. “Običajno je v bolnišnici po 10 smrtnih žrtev dnevno, zdaj jih imamo tudi po 35 na dan.” Tamkajšnji zaposleni se počutijo nemočno, še posebej hudo je, ko umirajo mladi ljudje. “Njihovi sorodniki sploh ne razumejo, kako so zboleli. Ne razumejo, da se morajo cepiti, saj zdravil proti covidu nimamo. Res so hudi časi, kot da nihče ne razume, da cepiva rešujejo življenja.”

Ukrepi obrnili krivuljo okužb

Potem ko je vlada sprejela strožje ukrepe, tudi policijsko uro po 22. uri zvečer, se je število okužb začelo zniževati, v bolnišnicah pa so še vedno na robu zmogljivosti.

Grozljivi posnetki iz bolnišnic in mrtvašnic so očitno tudi v Romuniji marsikoga prepričali v cepljenje, saj se je precepljenost z vsaj enim odmerkom v zadnjih nekaj tednih zvišala s 30 na 38 odstotkov. Med balkanskimi državami je Slovenija najbolj precepljena, sledita ji Hrvaška in Kosovo, najmanj cepljenih pa je v Bolgariji ter Bosni in Hercegovini.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje