Po 8. seji Koordinacije zdravniških organizacij (KZO) so predstavniki zdravniških organizacij spregovorili o četrtem valu epidemije covida-19, o prizadevanjih za povečanje precepljenosti in o problematiki deficitarnih delovnih mest v zdravstvu.
V imenu Koordinacije zdravniških organizacij (KZO) so spregovorili dr. Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Janusz Klim, podpredsednik FIDES, Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in dr. Matija Cevc, podpredsednik Slovenskega zdravniškega društva.
Na Koordinaciji zdravniških organizacij so se danes pogovarjali predvsem o tem, kako zelo resno je stanje v slovenskem zdravstvu. “Otroci so bili žrtve v prvem, drugem in tretjem valu. Do starejših so bili solidarni, ostali so doma in plačali visoko ceno. Sedaj pa je napočil čas in imamo orodje – torej cepivo, da lahko odrasli otrokom omogočimo, da se šolajo,” je v uvodu povedal dr. Igor Dovnik, ki je sicer zaposlen kot pediater. Vse je tako pozval, naj “nastavijo ramo in se cepijo”.
Med drugim trpi tudi kvaliteta izobraževanja
Podpredsednik Slovenskega zdravniškega društva dr. Cevc je poudaril, da bo verjetno zopet treba zapirati klasične oddelke, da bi lahko oskrbeli vse covidne bolnike. Na 8. seji KZO so tako med drugim prišli do skupne ugotovitve, da bi bilo treba urgentno pripraviti ustrezne pravne podlage, da bi se situacija lahko vsaj delno olajšala. “Možnih je več različnih metod, med drugim bi lahko zdravnike spodbudili, da bodo lažje dežurali. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti na specializante, ki so v preteklem obdobju že izgubili skoraj eno leto, nekateri celo več, česar si enostavno ne moremo več privoščiti,” je bil jasen Cevc.
Že sedaj namreč večina specializacij traja pet ali šest let, če se to obdobje podaljša še za eno leto, bodo specializanti že na polovici svoje delovne dobe, ko še vedno ne bodo specialisti ter posledično ne bodo enakopravni sodelavci v zdravstvenih ustanovah. “Nujno potrebno bi bilo tako pripraviti tudi pravne podlage, da se pravično prerazporedijo tudi ti kadri,” je še dodal podpredsednik Slovenskega zdravniškega društva.
Na problem specializantov je opozorila tudi dr. Beović. Zaradi prerazporejanja kadrov in širjenja covid oddelkov namreč trpi kvaliteta izobraževanja, poleg tega pa se podaljšuje tudi obdobje, ko so mladi zdravniki specializanti, kar jim onemogoča normalno delo. “Prav zaradi tega moramo v celotni državi zmanjšati število tistih, ki potrebujejo obravnavo zaradi zapletov po obolenju s covidom-19,” je poudarila Beović ter dodala, da to lahko zagotovimo le z zadostno precepljenostjo.
“Te razmere trajajo že nekaj časa in so naporne in neprijetne. Gre za povečan obseg dela na določenih oddelkih, tam kjer ni prišlo do povečanega obsega, pa je prišlo do prerazporejanja kadra in selitev na druge oddelke, kar potegne za sabo zelo stresno situacijo zaradi velike odgovornosti,” je dejala Beovič ter dodala, da ob takih spremembah prihaja tudi do povečanega števila možnih napak in neustreznih obravnav.
“Glede na trenutni delež polno cepljenih oseb pri nas v primerjavi z drugimi državami lahko pričakujemo vsaj tak val, kot smo ga imeli v jesenskem času. V tem jesenskem času pa je imela država namen, delati na skrajševanju čakalnih dob, kar pa seveda ne bo mogoče, saj bi to predstavljalo skoraj potrojevanje dela,” je poudarila dr. Bojana Beović.
V Sloveniji čakamo bistveno dlje
Slovenija je že dolgo na samem repu glede na število zdravnikov v primerjavi s številom prebivalstva, kar se izrecno kaže tudi pri obvladovanju epidemije. Tudi tam, kjer ne gre za povečan obseg dela, morajo namreč v zdravstvenih ustanovah zagotavljati dve poti – eno za covidne ter drugo za preostale paciente. Kar pomeni, da zdravstvene ustanove potrebujejo dve dežurni ekipi, kar je ponekod fizično nemogoče, saj ni mogoče zagotoviti, da ne bi prišlo do navzkrižnih okužb.
“V kratkem času se morajo rešiti stvari, na katere smo čakali leta,” pa je poudaril dr. Janusz Klim ter dodal, da so opazili tudi povečano število zaposlenih v zdravstvu, ki odhajajo na druga delovna mesta ali celo v tujino. V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije FIDES tako pričakujejo, da bo vlada sprejela odgovornost ter bo zdravniške delavce izvzela iz sistema plač javnih uslužbencev, saj se v obstoječem sistemu ne da nadgraditi ljudi, ki delajo prekomerno ter posledično izgorevajo.
Na splošno pa v slovenskem zdravstvu beležijo izjemno pomanjkanje zdravstvenih delavcev, tako zdravnikov kot tudi medicinskih sester. Za pomanjkanje vseh kadrov en del rešitve predstavlja zadostna višina plače, drugi del rešitve pa nujna sprememba pogojev dela. “Tako kot smo delali zadnjih 30 let ne bo šlo več naprej,” je bil še jasen dr. Dovnik ter se v zaključnem delu še vprašal, kako je možno, da za zdravstveno zavarovanje pri nas ne plačujemo bistveno manj kot preostali Evropejci, čakamo pa bistveno dlje in dobimo veliko manj kot prebivalci nam primerljivih zahodnoevropskih držav.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!