V zadnjih petih oziroma šestih letih je pridelava borovnic postala donosen posel na področju regije Šumadija v Srbiji, nasade pa večinoma gradijo ljudje iz mesta, ki kupujejo zemljišča po vaseh. Dohodek z enega hektarja borovnic je med 50 in 60 tisoč evrov (bruto). To je sicer izračun na papirju, medtem ko je v praksi dohodek odvisen od številnih dejavnikov, predvsem od pravilnega namakanja in obdelave sadik. Pridelovalci navajajo, da borovnice zahtevajo velike začetne naložbe, veliko znanja, odrekanja in dela, pa tudi, da se naložba povrne šele po petih letih od zasaditve.
Vlada Luković (29), diplomirani živilski tehnolog, v pogovoru za Nova.rs opozarja, da se, ko gre za borovnice, ne sme hiteti in razmišljati o hitrem zaslužku. Sam je, po dolgih raziskavah in spoznavanju borovnic, pred tremi leti skupaj s starši kupil hektar zemljišča v vasi Lužnice v Srbiji in zgradili so nasad.
Borovnica je kot ena najbolj cenjenih in najbolj zdravih vrst sadja privlačna za kmete, saj je že nekaj let obdržala visoko odkupno ceno, ki se je gibala od štirih do šestih evrov za kilogram, prodaja na tujem trgu pa je praviloma zagotovljena. Vendar ta mladi tehnolog pojasnjuje, da borovnic ni mogoče gojiti kar tako in da so voda, kakovostna zemlja in ustrezna obdelava sadik najpomembnejši za optimalen pridelek od 10 do 12 ton na hektar.
“Borovnice so specifične in jih ne smemo enačiti z drugim sadjem. Ljudje začnejo s pridelavo in mislijo, da če imajo dovolj denarja, da je to sadje kot vsako drugo ter bo prineslo dohodek. Takšen odnos se po prvem letu vedno izkaže za napačnega in če sadik ne zalivamo z vodo ustrezne vrednosti pH, se lahko popolnoma posušijo. Pomembno je tudi, da so borovnice v loncih s substratom in v rahli zemlji, pa tudi, da so pravilno obrezane. Le tako so lahko plodi ustrezne velikosti in prvega razreda ter imajo na koncu najvišjo odkupno ceno,” opozarja Vlada.
Na njegovem nasadu, razporejenem zelo natančno, je razdeljenih 3500 lončkov z ameriško visoko grmičasto sorto Duke, ki bo v le dveh letih dosegla polni pridelek. Trgatev zrelih sadežev trenutno poteka, Vlada pa pojasnjuje, da se je odločil za to sorto, ker je kakovostna in iskana povsod po svetu.
Pri nakupu in prodaji na tujem trgu je ključna velikost ploda, njegove borovnice pa imajo, kot pojasnjuje, zaradi pravilne obdelave premer 14 milimetrov in spadajo v premijski razred. Pravi, da pri nakupu ni težav, vse, kar rodi letos, bo na Nizozemskem prodal po ceni pet evrov za kilogram.
Čeprav denar prihaja, Vlada poudarja, da šele čez dve leti lahko reče, da se mu je naložba “vrnila”.
Začetne naložbe tudi do 80.000 evrov
Dvig nasada na enem hektarju zemlje, ki vključuje sadike, namakalni sistem, opremo in zaščito pred točo, lahko znaša do 80.000 evrov, pravi sogovornik. Pojasnjuje, da so začetne naložbe velike in, da je le za sadiko, lonec in substrat potrebno odšteti 12 evrov na kos. Vendar dodaja, da je posel donosen, če so ljudje predani in vztrajni.
V njegovem primeru je bilo treba poleg vsega naštetega na nasadu zgraditi obrat za demineralizacijo vode, kar ga je stalo dodatnih 20.000 evrov.
“Za borovnice je voda najpomembnejša. V vsak lonec gre dnevno približno štiri litre vode in ko je zelo visoka temperatura, kot je zdaj, potem še več. Specifično za borovnice je, da iščejo vodo brez soli in vseh mineralov. Ljudje ne smejo hiteti in misliti, če je voda varna za pitje, je dobra tudi za namakanje. Ravno obratno, to je povsem napačno in še posebej, če je voda bogata z natrijem. Če sadike zalijemo s tako vodo, se lahko popolnoma posušijo in potem celotna naložba propade. Voda iz našega vodnjaka ni bila ustrezna in morali smo zgraditi obrat za reverzno osmozo. Zdaj borovnice praktično zalivamo z destilirano vodo. Vendar pa to ljudi ne bi smelo odvračati od vstopa v ta posel – morda ima kdo dobro vodo, naša ni bila ustrezna,” pravi ta mladi pridelovalec borovnic.
Kljub velikim naložbam in vsem posebnim pogojem, je gojenje borovnic v Šumadiji vseeno doživelo širitev. Sogovornik poudarja, da ga to veseli in navaja, da gre za dolgoročni posel, ki lahko prinaša prihodke v naslednjih 30 do 50 letih.
»Nenapisano pravilo je, da so borovnice posel, ki ga dedujejo vnuki. Po mnenju nekaterih strokovnjakov borovnice lahko preživijo do 50 let v zemlji in jaz verjamem, da lahko v lončkih prinašajo dohodek do 30 let. S pravilno predelavo je to varen dohodek tudi za naslednje generacije, tako da se naložba v vsakem primeru dolgoročno izplača,” zaključuje Vlada.
Predelovalci borovnic ustanovili združenje
Šumadijski pridelovalci borovnic so ustanovili združenje “Šumadijska borovnica”, prek katerega izmenjujejo izkušnje in nove pridelovalce seznanjajo s “skrivnostmi” tega donosnega posla. Predsednik združenja Zoran Gvozdenović je za Nova.rs povedal, da se trenutno gradi pet novih nasadov, med 80 člani pa je vse več predelovalcev iz drugih delov Srbije. Po njegovi oceni je v Šumadiji pod borovnicami več kot 50 hektarjev, celoten pridelek pa brez težav prodajo na tujih trgih.
Avtorica: Aleksandra Petrović/Nova.rs
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje