CNN predstavil osem nenavadnih tekmic coca-cole: med njimi tudi cockta

Ko je ameriški farmacevt John Stith Pemberton 8. maja 1886 razvil formulo za pijačo, ki je pozneje postala coca-cola, verjetno ni slutil, kako močno bo spremenila svet brezalkoholnih pijač. Njegov izum je sprožil pravo revolucijo, katere vpliv je čutiti še danes, piše CNN.

Coca-colo je danes mogoče kupiti v skoraj vseh državah sveta. Med redkimi izjemami so Kuba, Severna Koreja in od leta 2022 tudi Rusija, a želja po kultni gazirani pijači tudi tam ni izginila, saj so razvili domače nadomestke.

Prav izjemna priljubljenost kole je skozi desetletja spodbudila številne podjetnike, navdušence in celo vlade, da so ustvarili svoje različice. Nekatere so nastale kot odgovor na coca-colo, druge stavijo na lokalne sestavine in povsem svoje recepture. Med njimi je tudi pijača, ki jo Slovenci zelo dobro poznamo.

Cockta, Slovenija

"Pijača vaše in naše mladosti" – cockta je nastala leta 1952, ko je njeno recepturo v takratni Jugoslaviji razvil Emerik Zelinka, profesor kemije na univerzi v Ljubljani.

Že leto pozneje so cockto začeli polniti v steklenice in Jugoslovani so dobili novo domačo pijačo. Tako kot številne druge kole iz obdobja hladne vojne je tudi cockta ob propadu komunizma skoraj izginila, a je naposled preživela prehod v kapitalizem, in to precej uspešno. Danes jo prodajajo v 18 državah, tudi v ZDA, piše CNN.

Od klasičnih kol se razlikuje tudi po okusu. Trpke, citrusne in cvetlične note ustvarja skrivna brezkofeinska kombinacija 11 zelišč in začimb, med njimi granatnega jabolka, limone in pomaranče, glavno noto pa ji daje šipek.

Kofola, Češka

Še eno poglavje hladne vojne na področju kole pa je spisala pijača, ki je nastala na takratnem Češkoslovaškem. Država je združenim farmacevtskim podjetjem naročila, naj ustvarijo povsem češkoslovaško pijačo, ki bo dovolj okusna, da bo lahko konkurirala kolam s kapitalističnega Zahoda, piše CNN.

Nastala je kofola, ki je po videzu zelo podobna coca-coli, a ima izrazitejši zeliščni okus. Skrivni sirup kofo vsebuje 14 sestavin, med njimi maline, robide, jagode, cimet, sladki koren, karamelo, jabolko, češnjo in pomarančno lupino. Kofola poleg tega vsebuje 30 odstotkov manj sladkorja kot coca-cola in ne vsebuje fosforne kisline.

Ojaja cola, Nigerija

Nigerijska ojaja cola, ki so jo z velikim pompom predstavili februarja 2026, ima duhovne in kraljevske korenine. Zasnoval jo je namreč Adeyeje Enitan Ogunvusi Ojaja II., 51. ooni mesta Ife in duhovni voditelj ljudstva Joruba.

Afriško poreklo je vtkano tudi v samo bistvo pijače, saj je izdelana iz povsem domačih sestavin, vse od pravih oreščkov rastline kola, ki zagotavljajo naravni kofein, do pikantnega ingverja.

Poslanstvo znamke pa sega dlje od same pijače. "Ta mejnik presega svet pijač," je ooni mesta Ife ob predstavitvi zapisal na Instagramu, piše CNN. "Vsak vidik znamke Ojaja odraža neomajno zavezanost nacionalnemu ponosu in industrijskemu napredku."

Cunnington cola, Argentina

Argentinska znamka Cunnington ima morda najdaljšo zgodovinsko pot med vsemi kolami na svetu, navaja CNN. Njena zgodba se začne že v 19. stoletju, ko je angleški lord William Cunnington po potovanju po Indiji razvil recepturo za gazirano tonično vodo.

Pravice za njeno proizvodnjo je v 20. letih prejšnjega stoletja pridobil Argentinec Juan Vicente Sangiácomo, v naslednjih desetletjih pa so podjetje prevzemali novi lastniki in ponudbo širili z novimi brezalkoholnimi pijačami. Šele leta 2008 je na trg prišla Cunnington cola. Opisujejo jo kot manj sladko in manj gazirano od coca-cole, nekateri pa v njenem okusu zaznajo tudi pridih tonika.

Toba toba cola, Japonska

Majhen otok Kikaidžima, približno 385 kilometrov južno od glavnih japonskih otokov, se morda ne zdi kraj, kjer bi iskali prestižno kolo. A prav tam nastaja toba toba cola, ki si je pridobila tolikšen ugled, da sta o njej pisala celo Elle Japan in National Geographic France.

Njena posebnost je edinstvena receptura, ki združuje orešček rastline kola, otoški citrus shiiku, surovi rjavi sladkor in mešanico 14 začimb, od katerih nekatere meljejo ročno.

Rezultat je vsestranski sirup barve kole, poroča CNN. Če ga zmešate z gazirano vodo, dobite kolo, vendar to še zdaleč ni edina možnost. Sirup se dobro obnese tudi v kombinaciji s čajem, mlekom, vinom, pivom in viskijem.

Brio chinotto, Kanada

Brio chinotto je nastal iz domotožja. Leta 1959 so italijanski priseljenci v Torontu pogrešali chinotto, brezalkoholno pijačo, ki so jo v Italiji začeli izdelovati v 30. letih prejšnjega stoletja iz agruma kinoto.

Uvozili so izvleček in ustvarili svojo različico v barvi coca-cole z grenko-sladkim okusom, podobnim campariju. Gre za okus, ki ljudi praviloma razdeli na navdušene privržence in tiste, ki ga ne prenesejo.

Prvih je bilo očitno dovolj, saj je brio chinotto v naslednjih desetletjih postal zelo uspešen, danes pa ga je mogoče kupiti v vseh kanadskih provincah, navaja CNN.

Bobby cola, Avstralija

Bobby cola medtem stavi na drugačen pristop. Kot poroča CNN, je bila avstralska pijača zasnovana kot most med dobrim okusom in pijačo, ki naj bi bila boljša za zdravje, ter sledi trendu izdelkov z dodatkom prebiotikov in manj sladkorja ter kalorij.

Za ustanovitelja Kristiana Johannsena se je zamisel izkazala za uspešno. Pijačo je leta 2021 lansiral z vložkom 60.000 dolarjev (nekaj več kot 51.440 evrov) in velikimi upi, danes pa jo prodaja približno 3.500 trgovcev po Avstraliji in Novi Zelandiji. Leta 2025 je podjetje beležilo kar 430-odstotno mesečno rast prihodkov.

Salaam Cola, Združeno kraljestvo/Turčija

Pri salaam coli ne gre samo za okus. Znamka v svojo zgodbo vključuje tudi politični in družbeni aktivizem, predvsem s poudarkom na Bližnjem vzhodu.

Leta 2023 jo je predstavila britanska podjetnica Aykiz Shah, ki je prvo serijo pripravljala kar v svoji kuhinji. Kola s certifikatom halal je nato doživela izjemno hitro rast in v samo 16 mesecih polnila police v 18 državah, podjetje pa je vzpostavilo proizvodne obrate v Turčiji. Tri leta pozneje jo prodajajo v 34 državah.

Deset odstotkov dobička namenjajo humanitarnim projektom v sodelovanju z britansko registrirano dobrodelno organizacijo Muslims in Need. "Salaam cola ni nastala samo zato, da bi zagotavljala pomoč, temveč da bi ljudem pomagala znova zgraditi življenje," pravi Shah.

In okus? Kulinarični portal Eater ga je opisal kot nekaj podobnega "uživanju sladkega borovega storža". Tudi znamka sama ga opisuje precej slikovito, in sicer kot kombinacijo "zemeljskih zelišč in toplih začimb z ostrim, živahnim citrusnim zaključkom".