Iran pripravlja zakon, ki bi državo lahko spremenil v "izolirano črno luknjo"

Iran je naredil prvi korak h kriminalizaciji stikov s tujimi mediji, kar je po navedbah organizacij za človekove pravice poskus, da bi "celotno iransko družbo odrezali od preostalega sveta".

Kot poroča Guardian, iranski poslanci ta mesec razpravljajo o predlogu zakona, po katerem bi lahko komunikacija novinarjev, raziskovalcev in tudi običajnih državljanov z mednarodnimi mediji in organizacijami postala potencialno kaznivo dejanje. Predlog bi lahko omejil tudi poročanje o dogodkih, kot so bili januarski množični protivladni protesti.

Zakon bi zajemal tudi družbena omrežja, za katera iranske oblasti menijo, da jih financirajo druge države, denimo Instagram in X, je za Guardian povedal Moein Khazaeli, iranski odvetnik za človekove pravice pri Dadbanu, centru za pravno svetovanje iranskim aktivistom.

Po predlogu bi lahko intervju, stik ali pošiljanje fotografij tujim medijem oziroma organizacijam posameznika pripeljali do zaporne kazni od šestih mesecev do dveh let, če o takšnem stiku predhodno ne bi obvestil pristojnega ministrstva.

"Iran bi se lahko približal razmeram, kakršne vladajo v Severni Koreji"

Med primeri, ki kažejo, kakšnim tveganjem so izpostavljeni iranski novinarji, je tudi primer priznane fotografinje Yalde Moaiery, ki že dve desetletji dokumentira razmere v Iranu, med drugim je spremljala proteste Ženske, življenje, svoboda leta 2022 in januarske protivladne proteste, v katerih je bilo ubitih več tisoč ljudi.

44-letna fotografinja je bila ta mesec v Teheranu zaradi dokumentiranja ameriško-izraelske vojne proti Iranu obsojena na 15 let zapora.

Oblasti so jo obtožile medijskega delovanja, ki naj bi krepilo in podpiralo Izrael in ZDA, kar Moaiery zavrača. "Vse življenje sem kritizirala Izrael in njegovo politiko. Nikoli nisem podpirala Izraela, nikoli. Prav tako sem bila vedno kritična do ameriške politike. Kot da bi ti hoteli pripisati prav tisto, čemur nasprotuješ," je povedala za Guardian.

Moaiery je bila sicer obtožena na podlagi zakona o vohunjenju, sprejetega po lanskoletni 12-dnevni vojni med Iranom in Izraelom, a Khazaeli za Guardian ocenjuje, da novi predlog zakona kaže na širša prizadevanja oblasti za nadzor in kaznovanje stikov Irancev s tujimi mediji in institucijami. "Iran bi se lahko približal razmeram, kakršne vladajo v Severni Koreji," je dejal.

Na posledice novega predloga zakona opozarja tudi Bahar Ghandehari iz Centra za človekove pravice v Iranu (CHRI), ki je za Guardian dejal, da bo zakon Iran spremenil v "izolirano črno luknjo".

Po njegovih besedah ne gre le za napad na novinarje, ampak za poskus, da bi "celotno iransko družbo odrezali od preostalega sveta s kriminalizacijo prostega pretoka informacij". Opozoril je tudi, da bi lahko običajni akademski, poklicni in civilnodružbeni stiki postali potencialna kazniva dejanja zoper nacionalno varnost.

Moaiery je bila že leta 2022 obsojena na osem let zapora, a je bila pozneje pomiloščena, tokrat pa se boji, da bi obsodba postala pravnomočna in bi morala v zapor.