Nova študija je pokazala, da lahko to, da dojenčki gledajo tablice in televizijo, poslabša njihovo poznejšo učno uspešnost in čustveno počutje.
Raziskovalci so v študiji, objavljeni pred dnevi v reviji JAMA Pediatrics, ugotovili, da je večja uporaba zaslonov v otroštvu povezana s slabšimi izvršilnimi funkcijami, ko je otrok star devet let, piše CNN.
Po podatkih Centra za razvoj otrok Univerze Harvard v ZDA so izvršilne funkcije duševni procesi, ki nam omogočajo uspešno načrtovanje, osredotočanje, pomnjenje navodil in upravljanje več nalog.
“Te spretnosti so pomembne za kognicijo na višji ravni, kot so uravnavanje čustev, učenje, akademski dosežki in duševno zdravje. Vplivajo na naš uspeh v družbi, na akademskem in poklicnem področju in na skrb zase,” je povedala dr. Erika Chiappini, docentka psihiatrije in vedenjskih znanosti na Medicinski fakulteti Univerze Johns Hopkins v Baltimoru.
“Čeprav se ti kognitivni procesi naravno razvijajo od otroštva do odraslosti, nanje vplivajo tudi izkušnje in to, kdaj jih imamo v svojem razvoju,” je povedala Chiappini.
“Ameriška akademija za pediatrijo pred 18. mesecem starosti odsvetuje vsakršno uporabo zaslona, razen videoklepeta,” je pojasnila dr. Joyce Harrison, izredna profesorica psihiatrije in vedenjskih znanosti na Medicinski fakulteti Univerze Johns Hopkins. Harrison ni sodelovala v raziskavi.
Preberite še: Klofute, ki jih mladi dobivajo prek telefona, lahko bolijo še bolj
Študija je preučila podatke raziskave Growing Up in Singapore Towards healthy Outcomes (GUSTO), ki je zajela ženske iz vseh socialnoekonomskih okolij med prvim trimesečjem nosečnosti. Vzorec je sestavljajo 437 otrok, pri katerih so pri starosti 12, 18 mesecev in 9 let opravili elektroencefalografijo (EEG), ki se uporablja za pregled nevronskih poti kognitivnih funkcij v možganih.
Starši so poročali o času, ki ga je otrok preživel pred zaslonom, in raziskovalci so ugotovili, da obstaja povezava med časom pred zaslonom v otroštvu ter pozornostjo in izvršilnimi funkcijami pri devetih letih, navaja študija.
Vendar je treba opraviti nadaljnje raziskave, da bi ugotovili, ali je čas pred zaslonom povzročil motnje v izvršilnih funkcijah ali obstajajo drugi dejavniki v otrokovem okolju, ki jih predisponirajo za več časa pred zaslonom in slabše izvršilne funkcije.
Kaj otroci potrebujejo
Po podatkih agencije AAP je ena od težav uporabe zaslonov v obdobju, ko so otroci najbolj učljivi, da se iz njih ne naučijo veliko.
“Nič ne more nadomestiti interakcije z odraslimi, njihovega zgleda in poučevanja,” je dejala Harrison. “Dojenčki težko interpretirajo informacije, ki so predstavljene v dveh dimenzijah, na primer na zaslonih, in imajo težave pri razlikovanju med domišljijo in resničnostjo,” je dejala Chiappini.
Dojenčki in otroci se učijo tudi v družbi in jim zelo koristi interakcija z drugimi (odraslimi in otroki), ki jo je težko doseči z zasloni.
Ko gre za uravnavanje čustev, se lahko dojenčki in malčki učijo od vzgojiteljev, ki jim dajejo zgled samokontrole ali pomagajo označiti čustva in se ustrezno odzvati.
Preberite še: Koliko časa na dan lahko mladi uporabljajo telefone
“Majhnemu otroku lahko na primer namesto neprimernega vedenja, kot je udarjanje, ponudite možnosti, kaj lahko stori, ko je jezen – na primer odmor ali globoko dihanje,” je pojasnila Harrison.
“Pogovor o čustvih je lahko za predšolske otroke preveč abstrakten, zato je v teh primerih uporaba barvnih območij za pogovor o čustvih lahko koristna,” je povedala dr. Jenny Radesky, razvojno-vedenjska pediatrinja in izredna profesorica pediatrije v pediatrični bolnišnici Michigan Medicine C.S. Mott.
“Zelena lahko pomeni mir in zadovoljstvo, rumena zaskrbljenost ali vznemirjenost, rdeča jezo, pri čemer lahko otroci s pomočjo grafik ali slik obrazov svoje občutke uskladijo z barvnim območjem. Da bi to podkrepili, lahko odrasli pred otroki o svojih čustvih govorijo v barvah,” je povedala Radesky.
Starši in otroci lahko skupaj pregledajo barve in poiščejo pomirjujoča orodja za različna območja.
Harrison je dejala, da je za krepitev izvršilnih funkcij pomembno zagotoviti strukturirano sodelovanje, pri katerem lahko otrok rešuje težave v obsegu, ki ga zmore na svoji razvojni ravni, namesto da bi težave reševali namesto njega.
Preberite še: Nemški psihiater za N1: pametne telefone bi morali obravnavati enako kot alkohol
Kako biti brez zaslonov
A včasih morajo starši oprati perilo ali se udeležiti službenega sestanka, zato se lahko zdi, da so zasloni učinkovito orodje za odvračanje pozornosti.
“Pri zelo majhnih otrocih se je še vedno najboljše izogibati zaslonom,” je poudarila Harrison. “Namesto tega poskusite otroka vključiti v gospodinjska opravila,” je dejala.
“Malčku dajte nekaj oblačil, da jih zlaga poleg vas, medtem ko se ukvarjate s perilom, ali pa dojenčka varno postavite v položaj, v katerem ga lahko med opravljanjem dela pogosto gledate v oči,” je povedala Harrison.
Pri starejših predšolskih otrocih čas pred zaslonom uporabite strateško.
“Čas pred zaslonom lahko na primer rezervirate za takrat, ko se morate udeležiti pomembnega videosestanka,” je dejala Harrison.
“Obstaja tudi nekaj vsebin, ki lahko pomagajo pri učenju uravnavanja čustev. Iskanje vsebin, ki so namenjene neposrednemu pogovoru z otroki o čustvih – kot sta Daniel Tiger ali Elmo Belly Breathing – je lahko kot meditacija namesto odvračanja pozornosti,” je povedala Radesky.
Čas pred zaslonom lahko izboljšate tako, da otroka med gledanjem vključite v dogajanje. Postavljajte vprašanja, kot sta “kaj čuti ta lik?” in “kako bi lahko pomagal svojemu prijatelju?”, je dodala.
“Vzgoja otrok je zapletena in včasih preobremenjujoča naloga in noben skrbnik ne more otroku ves čas dati vsega, kar si želi,” je dejala Radesky.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!