Ekrani oziroma zasloni so vseprisotni v našem življenju. Z njimi se srečujejo odrasli in vse bolj tudi mlajši. Kakšna so priporočila slovenskih pediatrov, koliko časa naj otroci in mladostniki uporabljajo telefone, tablice, računalnike in druge naprave z zasloni v posameznih starostnih obdobjih, ne da bi zaradi tega trpel njihov razvoj?
Zasloni – televizijski, mobilni in računalniški – so zelo pogost spremljevalec v naših življenjih. Tako pri mlajših kot starejših.
Z njimi je obkrožen naš vsakdan. Pred leti je bila v ospredju televizija, v zadnjem obdobju pa vse bolj množično uporabljamo pametne telefone, računalnike in pametne ure, ki omogočajo dostop do interneta praktično vsak trenutek in kjerkoli.
Povečuje se tudi raba naprav, ki omogočajo navidezno ali razširjeno resničnost, na primer očala z zasloni in tipala.
Ameriški otroci povprečno pred zasloni preživijo več kot sedem ur dnevno. Tisti, ki imajo televizijo v spalnici, pa celo do 11 ur. Po zadnjih podatkih je med otroki od rojstva do osmega leta starosti časovna uporaba zaslonov v povprečju 2,5 ure dnevno. Vpliv zaslonov na razvoj in zdravje otrok in mladostnikov ni odvisen le od časa pred zasloni, ampak večinoma tudi od vsebine, ki so ji izpostavljeni, ter namena in načina uporabe naprav.
Preberite še: Nemški psihiater za N1 – Pametne telefone bi morali obravnavati enako kot alkohol
Kosila naj bodo brez zaslonov
Številni starši se zato sprašujejo, pri kateri starosti naj otroku dovolijo uporabo zaslonov, kakšne naj bodo časovne omejitve, katere vsebine so primerne, kakšen je vpliv časa pred zasloni na razvoj in zdravje otrok in mladostnikov ter še mnoga druga.
Slovensko Združenje za pediatrijo in Sekcija za primarno pediatrijo sta v sodelovanju z multidisciplinarno skupino pripravila smernice za uporabo zaslonov v prostem času. Staršem svetujeta, da sestavijo družinski načrt uporabe zaslonov, ki velja za vse. Ob tem pa je po njihovem mnenju pomembno, da so obroki brez zaslonov, priporočata pa tudi, da določite uro v dnevu, ko vsi člani ugasnejo zaslone.
Med priporočili je tudi, naj televizija ne bo vklopljena za ozadje, otroci pa naj zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru. Pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnik nima zaslonov v svoji sobi.
Pediatri izpostavljajo pravilo 20-20-20
Za preprečevanje razvoja kratkovidnosti in preprečevanje pojava utrujenih oči med dolgotrajno uporabo zaslona svetujemo odmor v razmerju: po 20 minutah vsaj 20 sekund gledamo (vsaj 20 metrov) v daljavo. Poleg tega otrokom in mladostnikom svetujejo gibanje na prostem na dnevni svetlobi najmanj dve uri dnevno.
Poleg časa, ki ga posamezniki preživijo pred zasloni, je pomembna tudi vsebina, ki naj bo kakovostna in prilagojena starostnemu obdobju.
Uporaba zaslonov pri starših je močan napovedni dejavnik navad uporabe zaslonov pri otrocih. Otroci, katerih starši so bolj izpostavljeni zaslonom, so posledično več kot dvakrat bolj izpostavljeni zaslonom. Po drugi strani pa so bili otroci, katerih starši so postavljali jasne meje in so se sami držali pravil glede časa pred zasloni, manj časa pred zasloni. Pretirana raba zaslonov pri starših je povezana z manj verbalne in neverbalne komunikacije med otrokom in starši.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje