Enset: Bi lahko bila ta “čudežna rastlina” rešitev pred svetovno lakoto?

Magazin 20. Feb 202211:30 0 komentarjev
enset
Profimedia

Za enset morda še niste nikoli slišali. Kot divja rastlina uspeva v rečnih dolinah in soteskah od Etiopije vse do Južne Afrike – a v prehranske namene jo pridelujejo le v etiopskem višavju.

Vendar bi lahko bila ta rastlina naša nova superhana in rešiteljica.

Enset je bližnji sorodnik banane. Pravzaprav rastlini pravijo celo lažna banana. Čeprav lahko zraste tudi nekaj metrov v višino, gre v resnici za velikansko zel, in ne drevo. Sicer pa s svojimi listi in plodovi spominja na banano.

Ensete
Profimedia

Plodovi žal niso užitni, polni so ogromnih črnih semen. Užitna pa sta psevdosteblo (deblo) in veliki podzemni gomolj. Mogoče ju je fermentirati in uporabiti za pripravo kaše in kruha.

Dr. James Borrell iz Royal Botanic Gardens, Kew, ki je skupaj z etiopskimi kolegi leto dni potoval po Etiopiji in pomagal pri načrtovanju distribucije tega izjemnega pridelka, piše, da bi lahko tam 60 rastlin družino nahranilo za pet let.

Nova študija je pokazala, da se na enset trenutno zanaša približno 20 milijonov ljudi v Etiopiji, vendar ima rastlina potencial nahraniti milijone. “To je pridelek, ki lahko igra resnično pomembno vlogo pri reševanju prehranske varnosti in trajnostnega razvoja,” je za BBC povedal dr. Wendawek Abebe z univerze Hawassa v Etiopiji.

Etiopija
Profimedia

Rastlina ima veliko možnosti zlasti v državah, ki se pogosto soočajo s sušami in podobnimi podnebnimi težavami.

“Ima res nekaj nenavadnih lastnosti, zaradi katerih je popolnoma edinstvena kot pridelek,” je povedal dr. Borrell. “Kadarkoli jo lahko posadiš, kadarkoli jo lahko pospraviš in je trajnica. Zato rastlini tudi pravijo drevo proti lakoti.”

V luči podnebnih sprememb je vsekakor nujno posebno pozornost nameniti prav prehranski varnosti. Predvideva se, da bodo podnebne spremembe resno vplivale na pridelek in distribucijo osnovnih pridelkov po Afriki in tudi zunaj nje.

“Rastline, ki jih uporabljamo po vsem svetu, moramo diverzificirati, ker so trenutno vsa naša jajca v zelo majhni košarici,” je še dejal dr. Borrell.

Uporabljeni viri: www.bbc.com, www.kew.org, iopscience.iop.org

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!