Menu Item
Satelitski posnetek kaže, kako velika je zdaj površina, kjer se je razvil eden največjih poslov v prehrambeni industriji.
V Almerii v Španiji in okolici je zelo suho. Na leto pade v povprečju le okoli 220 mm dežja. Za primerjavo: v Ljubljani lahko povprečna višina padavin preseže 1000 mm. A kljub pomanjkanju vode tu vsako leto zrastejo ogromne količine zelenjave in sadja, kot so denimo paprike, paradižniki, jajčevci, kumare in melone, ki potujejo v severne države. V zadnjem času se je močno povečalo tudi gojenje konoplje. Prodaja zelenjave in sadja iz rastlinjakov je milijardni posel. Tako se je polpuščava razvila v eno najbogatejših območij Španije.
Skupno je zdaj v provinci okoli 320 kvadratnih kilometrov rastlinjakov, ki se gradijo vse od leta 1960. In danes jih je večina iz plastike, ki jim daje belo barvo. Po rastlinjakih je speljano kapljično namakanje – z vodo se oskrbujejo iz lokalnih vodonosnikov. Vsaj dokler je v njih na voljo dovolj vode. Celotno območje se je zaradi svetle površine nekoliko ohladilo. Po mnenju španskih raziskovalcev so svetle površine v desetletju znižale povprečne temperature na območju za približno 0,3 stopinje. Hkrati se preostali del države segreva – za 0,5 stopinje v desetletju.
Veliko odpadkov in slabi pogoji za delavce
V rastlinjakih se vsako leto naberejo ogromne količine plastičnih odpadkov, ki pogosto končajo v zemlji ali v vodi. Vse višji so tudi stroški: poleg višjih cen gnojil in elektrike, se kmetje pritožujejo tudi na podražitvijo plastike. V rastlinjakih in z njimi povezanih podjetjih delajo delavci iz več kot 100 držav, predvsem iz Afrike in vzhodne Evrope, nekateri v zelo slabih pogojih. Čeprav je pridelava zelenjave in sadja v rastlinjakih ogromen posel, je bila širitev zaradi okolijskih razlogov omejena.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje