In vino veritas oziroma v vinu je resnica uči latinski pregovor, ki ima tudi daljšo obliko – in vino veritas, in aqua sanitas, torej v vinu je resnica, v vodi je zdrav razum. Da ima voda na telo blagodejne učinke, je jasno, manj enoznačen pa je odgovor na vprašanje, ali jih ima tudi vino. Mnenja o učinkih vina na telo so zelo različna, a večina strokovnjakov meni, da zmerno uživanje vina ni škodljivo. Novinarka ameriške revije se je odločila, da bo učinke vsakodnevnega pitja vina preverila na lastni koži.
Razprave o morebitnih dobrih učinkih vina na človeško telo so si med seboj tako nasprotujoče, da je ob poplavi podatkov težko presoditi, čemu verjeti. Da bi to zmedo lažje prebrodili, bi si zraven raziskovanja lahko natočili kozarec vina, ki bi nas sprostil. Pa bi nas res? Vsi strokovnjaki ne menijo tako.
Ena redkih stvari, o kateri se strinja večina strokovnjakov, je, da so morebitni pozitivni učinki rednega pitja vina možni le znotraj priporočenega dnevnega odmerka. Večja količina alkohola vse te pozitivne učinke izniči. Dnevna priporočila za moške tako znašajo dve enoti alkohola na dan, pri ženskah pa eno enoto na dan.
Največ dva decilitra za moškega in en za ženske
Po navedbah Nacionalnega inštituta za nacionalno zdravje (NIJZ) je meja za zdrave odrasle moške dve enoti alkohola na dan, kar pomeni največ dva decilitra vina ali pol litra piva oziroma dve šilci žgane pijače, za zdrave odrasle ženske, ki niso noseče in ne dojijo, ter za osebe, starejše od 65 let, pa največ eno enoto alkohola dnevno, torej deciliter vina.
Pri rednem pitju vina je pomembno tudi, katerega izberete. Večina študij se osredotoča na koristne lastnosti rdečega vina. Slavje rdečemu vinu prinaša velika koncentracija spojine resveratrol, ki je desetkrat večja kot v belem vinu.
Kozarec vina na dan odžene spanec stran
Da bo vsak dan naslednjih sedem dni spila kozarec rdečega vina, svoja opažanja pa nato zbrala in delila z bralci, se je odločila tudi novinarka in urednica ameriškega portala TheHealthy.com Miranda Manier.
Preizkusa se je lotila ritualno: “Vsak večer, ko sem se želela sprostiti, sem spila kozarec rdečega vina.” Pri vrsti vina ni bila izbirčna, je povedala, pa tudi večerni kozarec se je kdaj spremenil v dva, je priznala.
Po enem tednu je zapisala, da je v svojem vedenju po večernem kozarcu vina opazila dva glavna vzorca. “Najprej moram reči, da zdaj razumem impulz pitja vina po dolgem dnevu. Počasno srkanje rdečega vina mi je pomagalo, da sem postala bolj sproščena in malo bolj zaspana,” je zapisala in dodala, da je bila utrujenost le navidezna. “Prej in hitreje sem postala utrujena, a moj spanec je bil nemiren. Običajno sem se vsako noč zbudila vsaj enkrat.”
A kar je novinarko presenetilo bolj, je bila ugotovitev, da jo je vino – nasitilo. “Ugotovila sem, da je bilo vino dovolj nasitno, da je zadostilo kot sladica, kar je morda posledica izbire časa v dnevu, saj sem ga običajno pila kmalu po 18. uri.” Med enotedenskim rednim pitjem vina pa je urednica opazila tudi, da se je poslabšalo stanje njene kože. “V tednu, ko sem vsak dan pila rdeče vino, se mi je na čelu pojavil izpuščaj,” je priznala.
Bolj ali manj škodljivih alkoholnih pijač ni
“Ne poznamo bolj ali manj škodljivih alkoholnih pijač, čeprav pivo in vino dejansko vsebujeta v povprečju manj volumskega odstotka alkohola v primerjavi z žganimi pijačami,” pojasnjuje dr. Mercedes Lovrečič, dr. med, psihiatrinja z NIJZ, ki dodaja, da so učinki alkohola na telo v resnici odvisni od količine popitega alkohola in od pivskih navad.
Tako recimo nekateri raziskovalci menijo, da redno pitje sploh rdečega vina zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca, a če vina zaužijete preveč, lahko tveganje za nastanek srčnih težav povečate.
Antioksidanti v rdečem vinu upočasnjujejo proces staranja, zaradi spojine resveratrol pa lahko zmerno pitje prepreči razvoj duševne bolezni.
Raziskava iz leta 2019, ki so jo opravili v reviji Neuropharmacology, je pokazala, da ima resveratrol številne protivnetne učinke, saj blokira encime v možganih, ki povzročajo depresijo in tesnobo.
Alkoholna pijača je po definiciji vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumska odstotka alkohola (Zakon o omejevanju porabe alkohola). V različnih pijačah je različna količina čistega alkohola: pivo v povprečju vsebuje od 4 do 5 volumskih odstotkov alkohola, vino od 10 do 14 volumskih odstotkov, žgane pijače od 40 do 50, obveščajo na spletni strani NIJZ.
Manj stresa pa izboljšuje razpoloženje in omogoča bolj sproščeno druženje. Močna socialna podpora daje ne le občutek pripadnosti, temveč po nekaterih raziskavah celo znatno zmanjša tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
Antioksidativne spojine v vinu pa lahko zmanjšajo tudi tveganje za aterosklerozo, koronarno srčno bolezen in možgansko kap. Nekatere študije pa so ugotovile, da vino niža raven holesterola in krvnega tlaka ter zmanjšuje možnost za srčni infarkt.
Vino naj bi blagodejno vplivalo tudi na našo prebavo. V neki študiji so ugotovili, da imajo pivci rdečega vina bolj raznolik mikrobiom kot tisti, ki pijejo druge vrste alkohola. Po drugi strani je Manier poročala o ravno nasprotnem.
Holistična nutricionistka Katie Bressack je pojasnila, da alkohol vpliva na apetit, a je njegov vpliv v tem primeru odvisen od posameznika: “Nekateri ljudje menijo, da alkohol njihov apetit spodbuja, drugi, da apetit manjša,” je povedala. Ob spremenjenem apetitu pa vsakodnevno vpitje ni prijazno niti do črevesja, ugotavlja Manier. “Alkohol ni najboljši za prebavo. Pogosto so iztrebki podobni driski, pri nekaterih ljudeh pa lahko povzroči celo zaprtje,” je še povedala.
Najboljša zaščita je abstinenca
A po drugi strani lahko kozarec vina pred spanjem, kot je to opazila tudi Manier, močno vpliva na kakovost vašega spanca, sploh na REM-fazo spanja, v kateri doživljamo najbolj intenzivne in žive sanje in v kateri se – zanimivo, tudi najbolj približamo stanju budnosti.
Kot na spletni strani opozarja Sleep Foundation, alkohol zaradi počasne presnove v jetrih še dolgo kroži po telesu, dolgotrajen proces pa lahko vodi celo v nespečnost in poslabša spalno apnejo, motnjo dihanja med spancem.
Za škodljive učinke alkohola so še posebej občutljivi otroci in mladostniki, pitje alkohola med nosečnostjo pa ogroža tudi še nerojenega otroka in mu lahko pusti trajne posledice.
NIJZ opozarja, da je uživanje alkohola povezano z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Prizadeti so lahko živčevje, prebavila, srčno-žilni sistem ter drugi organi in tkiva, povečano je tudi tveganje za razvoj nekaterih rakov, najboljša zaščita pred vsemi tveganji pa je – abstinenca.
Prav tako nekateri znanstveniki menijo, da je prepričanje, da pitje vina prinaša sproščujoče občutke, napačno, saj vino v resnici zvišuje raven kortizola, stresnega hormona, kar lahko vodi do obilice težkih misli.
Obenem vino povečuje tveganje za nastanek raka, sploh raka na dojkah in pljučih, če pa vino redno uživate v času, ko se že srečujete z bolezenskim stanjem, ga lahko alkohol še poslabša, pa naj gre za depresijo, migreno ali kaj drugega.
Pitje alkohola lahko pusti sledi tudi na koži, kar se zgodi zaradi vsebnosti sladkorja v vinu in njegovega vpliva na prebavo, je povedala Bressack, ki je ob tem ponudila tudi rešitev: “Morda dodajte probiotik in druga fermentirana živila, ki bodo pomagala vaši črevesni flori.”
Alkohol se po povzročeni škodi uvršča na prvo mesto na lestvici najbolj škodljivih drog, sledijo pa heroin, kokain (crack), metilamfetamini, kokain in tobak, razlaga dr. Mercedes Lovrečič. Čeprav so nekatere droge v primerjavi z alkoholom lahko bolj zasvojljive, takšen je recimo kokain, pa je raba alkohola veliko bolj razširjena povsod po svetu in s tem povezana škoda, še pišejo na NIJZ.
Iz prve roke
Kaj pa je po enem tednu vsakodnevnega pitja vina ugotovila novinarka Miranda Manier? Po zaključenem enotedenskem preizkusu je zapisala, da rdečega vina po koncu eksperimenta ne bo več pila vsak dan, ritual pitja vina pa ji je kljub temu prirasel k srcu.
“Ne glede na to, ali sem s kozarcem vina zdrsnila v kad, z njim sedela ob pisanju dnevnika ali ga srkala s prijatelji, mi je vsakodnevna zavestna odločitev za sprostitev, ki jo je prinesel ritual pitja vina, prinesla posebno vrsto miru,” je zapisala pisateljica, ki je po preizkusu prepričana, da je rdeče vino jetrom najprijaznejša alkoholna pijača.
Komu ali čemu torej verjeti v zvezi s pozitivnimi in negativnimi učinki vina? Nekaj je gotovo – če vina ne pijete, njegove morebitne koristi niso zadosten razlog, da bi pitje začeli. A pitje vina je že več stoletij ritual – vino popestri druženja, spremlja nedeljska kosila ali pomeni samostojen večerni obred po stresnem dnevu. Na ohranjanje zdravja, tako telesnega kot duševnega, vpliva mnogo različnih dejavnikov, kozarec vina zvečer pa vašega zdravja najverjetneje ne bo drastično izboljšal ali povsem uničil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
