Koliko celic je v človeškem telesu?

Lahko bi rekli, da je naše telo eden od čudežev narave. Sestavljeno iz bilijonov celic, ki delujejo skoraj neverjetno usklajeno in omogočajo vsak gib, dih, utrip srca in vsako misel.

A koliko je teh celic? Kratek odgovor je: izjemno veliko.

Ocene in meritve so se skozi zgodovino spreminjale. Zadnja raziskava na to temo je bila objavljena leta 2023 v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS),

Raziskovalci so pregledali več kot 1.500 znanstvenih virov in ocenili število ter velikost približno 400 vrst človeških celic.

Ugotovili so, da je v telesu povprečnega odraslega moškega toliko celic, da če bi jih šteli eno za drugo, s hitrostjo ene na sekundo, bi za to potrebovali več kot milijon let.

Koliko jih je torej?

Po eni najobsežnejših dosedanjih analiz ima telo 70-kilogramskega odraslega moškega približno 36 bilijonov celic.

Zapisano s številko: 36.000.000.000.000 celic.

Pri 60-kilogramski ženski jih je okoli 28 bilijonov, pri desetletnem otroku, težkem 32 kilogramov, pa približno 17 bilijonov.

A to niso stalne številke. Večji in težji ljudje imajo seveda več celic. Poleg tega pa je naše telo veliko bolj podobno živahnemu gradbišču kot dokončani stavbi: celice neprestano nastajajo, se spreminjajo in odmirajo.

Katere so najštevilčnejše?

Ob misli na celice običajno pomislimo na celice kože, mišic ali možganov. Za možgane morda veste, da vsebujejo povprečno 86 milijard celic. Že to je ogromna številka, primerljiva s številom zvezd v naši galaksiji.

A daleč najštevilčnejše celice v našem telesu so eritrociti oziroma rdeče krvničke.

V telesu odraslega človeka jih je približno 25 bilijonov. To pomeni, da predstavljajo skoraj 70 odstotkov vseh človeških celic pri referenčnem 70-kilogramskem moškem.

Eritrociti so majhni, njihov premer je le okoli sedem do osem mikrometrov, vendar jih je ogromno. Prav zaradi tega po številu popolnoma zasenčijo večino drugih vrst celic.

Največje celice tehtajo več, čeprav jih je malo

Število celic pove le del zgodbe. Med najmanjšimi in največjimi celicami v našem telesu je namreč ogromna razlika v velikosti.

Eritrociti, recimo, sodijo med najmanjše glavne vrste človeških celic.

Na drugem koncu lestvice so mišična vlakna. Posamezno mišično vlakno je ena sama večjedrna celica, ki je lahko debela okoli desetinko milimetra in dolga več deset centimetrov.

Prav zato mišične celice, čeprav jih je v primerjavi z eritrociti izjemno malo, predstavljajo velik del celične mase telesa.

Analiza PNAS ocenjuje, da ima telo referenčnega 70-kilogramskega moškega približno 45 kilogramov človeške celične mase, od tega približno polovico predstavljajo celice skeletnih mišic. Maščobne celice skupaj prispevajo okoli 12 kilogramov.

To lepo pokaže razliko med številom in maso: eritrocitov je neprimerljivo več, mišične celice pa so neprimerljivo večje.

Katera je največja celica?

Pogosto slišimo, da je največja človeška celica jajčna celica. Ta trditev drži predvsem, če govorimo o velikih, približno kroglastih celicah.

Človeška jajčna celica ima premer približno 0,1 milimetra in jo je mogoče z dobrim vidom zaznati celo brez mikroskopa.

Po celotni prostornini pa jo lahko močno prekašajo dolga mišična vlakna.

Medtem pa rekord v dolžini pripada nevronom. Nekatere živčne celice imajo aksone, ki segajo od hrbtenjače vse do stopala. Pri odraslem človeku so lahko dolgi več kot meter.

To pomeni, da lahko ena sama celica poveže ledveni predel hrbtenjače z oddaljenim delom noge.

Vsako sekundo se zamenjajo milijoni celic

Celice, ki jih imamo danes, niso povsem iste, kot smo jih imeli včeraj.

Raziskovalca Ron Sender in Ron Milo sta ocenila, da človek vsak dan zamenja okoli 330 milijard celic. To pomeni skoraj štiri milijone celic na sekundo.

Velik del tega prometa predstavljajo krvne celice in celice, ki obdajajo površine našega telesa.

Nekatere živijo zelo kratek čas. Nevtrofilci, pomembne celice imunskega sistema, lahko v krvnem obtoku preživijo manj kot dan.

Celice črevesnega epitelija se v povprečju obnovijo približno vsakih tri do štiri dni.

Eritrocit je precej bolj vzdržljiv: v krvi preživi približno 120 dni. Telo mora zato vsako sekundo izdelati milijone novih eritrocitov, da nadomesti stare.

Nekatere celice so skoraj tako stare kot mi

Na drugi strani obstajajo celice, ki lahko preživijo desetletja.

Številni nevroni možganske skorje so lahko približno tako stari kot človek sam. Raziskave z radioaktivnim ogljikom so pokazale, da se v nekaterih delih možganske skorje po rojstvu novi nevroni skoraj ne pojavljajo.

Še bolj nenavadne so celice v notranjosti očesne leče. Nekatere nastanejo že pred rojstvom in ostanejo v očesu vse življenje.

Tako je naše telo hkrati sestavljeno iz celic, ki so stare nekaj ur, in drugih, ki so z nami praktično od začetka življenja.

Eritrociti, recimo, sodijo med najmanjše glavne vrste človeških celic.

S sabo nosimo skoraj še enkrat toliko "tujih" celic

Človeka pa ne sestavljajo samo človeške celice. V našem telesu in na njegovi površini živijo tudi ogromne skupnosti mikroorganizmov. Daleč najštevilčnejše med njimi so bakterije.

Dolga leta se je ponavljala trditev, da naj bi bilo bakterijskih celic desetkrat več kot človeških. Natančnejše raziskave so to oceno močno znižale.

Študija Senderja, Fuchsa in Mila je za 70-kilogramskega moškega ocenila približno 38 bilijonov bakterij.

Če to primerjamo z novejšo oceno okoli 36 bilijonov človeških celic, pridemo zelo blizu razmerju 1:1 - ena bakterijska celica na eno človeško.

Večina teh bakterij ne živi enakomerno razporejena po telesu. Daleč največ jih je v debelem črevesu.

Toda podobno število ne pomeni podobne mase.

Skupna masa bakterij v telesu je ocenjena na približno 200 gramov, človeške celice pa skupaj tehtajo okoli 45 kilogramov.

Po številu smo torej z bakterijami skoraj izenačeni, po masi pa naše lastne celice prevladujejo za več kot dvestokrat.

Bilijoni celic, eno telo

Število celic v človeškem telesu je osupljivo, vendar morda še zdaleč ni najbolj osupljiv podatek.

Morda je to prav dejstvo, da so vsaka naša misel, vsak korak, ki ga naredimo, in vsak srčni utrip, ki ga začutimo, odvisni od bilijonov drobnih celic, ki sodelujejo z izjemno natančnostjo.

Čudežno torej ni le, koliko celic imamo. Čudežno je predvsem to, da vse skupaj delujejo kot eno telo.