Veste, čemu služi najdaljša ograja na svetu, ki je dolga približno 5.600 kilometrov in buri duhove med Avstralci?
Njena dolžina je približno enaka razdalji med Slovenijo in daljnim Kirgizistanom. S svojimi 5.531 kilometri si je prislužila mesto v Guinnessovi knjigi rekordov kot najdaljša ograja na svetu, poroča spletni portal Punkufer.
Žičnata ograja, ki v višino meri 1,8 metra, je izrazito spremenila videz avstralske divjine, hkrati pa je odigrala pomembno vlogo za rejne živali. Konec 19. stoletja so jo postavili med vzhodnim Queenslandom in avstralsko obalo zato, da bi polja zaščitili pred zajci. Kasneje so jo prilagodili in povečali, vse od 20. stoletja pa do danes pa služi predvsem zaščiti ovac in drugih živali pred dingi.
Dingo je največji avstralski kopenski plenilec, ki predstavlja veliko grožnjo živini.
Ograja se razteza preko treh zveznih držav, 150 kilometrov pa je poteka tudi čez znamenite rdeče peščene sipine puščave Strzelecki.
Posledice ograje so vidne iz vesolja
Posledice ograje na okolje so vidne iz vesolja, poroča Guardian. Dingi jedo kenguruje in kenguruji travo. Na tisti strani ograje, kjer so dingi redki, je torej več kengurujev in zato manj trave. To pa pomembno vpliva na tamkajšnje ekosisteme.
Posledice prekomerne paše so različne. Med drugim se lahko poslabša kakovost prsti, pokrajina pa je zato bolj izpostavljena eroziji tal. Manj vegetacije, ki je pomembna hrana za živali, ogroža življenje nekaterih živalskih vrst, med drugim ščinkavca. Še ena raziskava, ki jo navaja Guardian, pa je pokazala, da lahko odstranitev dingov celo preoblikuje puščavsko pokrajino, saj spremembe rastlinja vplivajo na tok vetra in gibanje peska.
Vprašanje, ki buri duhove
Bi morali podreti ograjo, da bi izboljšali biotsko pestrost? Kaj bi se potem zgodilo s kenguruji in ovčjimi farmami, ki prinašajo pomemben prihodek nezanemarljivemu deležu kmetov?
Vprašanje ograje, ki preprečuje vstop dingov na nekatere površine, je zelo kompleksno, v javnosti in stroki pa sproža burne debate. Enostavnega odgovora pa ni. Če bi podrli ograje, bi sicer izboljšali biotsko pestrost, hkrati pa bi zmanjšali populacijo kengurujev, ovčereja pa bi bila ogrožena. Vsi vpleteni deležniki bodo torej morali najti ustrezno ravnovesje med obnovo ekosistemov in zaščito kmetij, zaključi Guardian.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!