Svetovni dan konoplje praznujemo vsako leto 20. aprila, predvsem v ZDA, pa tudi v številnih drugih državah po svetu, tudi v Sloveniji.
Konoplja, marihuana, trava, kanabis … je ena najstarejših rastlin, ki jih poznamo. Poleg negativne uporabe v obliki droge je uporabna tudi za druge najrazličnejše namene – v zdravstvu, prehrani in industriji, v preteklosti so jo uporabljali tudi za različne kulturne namene. Je psihoaktivna droga, ki izvira iz srednje ali južne Azije, že stoletja uporabljena kot zdravilo za rekreacijske in enteogene namene ter v različnih tradicionalnih medicinah. Tetrahidrokanabinol (THC) je glavna psihoaktivna sestavina konoplje, ki je ena od 483 znanih spojin v rastlini, vključno z vsaj 65 drugimi kanabinoidi, kot je kanabidiol (CBD). Konopljo lahko uporabljamo s kajenjem, uparjanjem, v hrani ali kot ekstrakt. Ima različne psihične in fizične učinke, ki vključujejo evforijo, spremenjeno stanje duha in občutek za čas, težave s koncentracijo, poslabšanje kratkoročnega spomina, moteno gibanje telesa (ravnotežje in fina psihomotorična kontrola), sprostitev in povečan apetit. Pri kajenju se učinki začnejo čutiti v nekaj minutah, po zaužitju pa lahko traja do 90 minut. Učinki trajajo od dve do šest ur, odvisno od uporabljene količine. Pri velikih odmerkih lahko duševni učinki vključujejo tesnobo, blodnje (vključno z referenčnimi idejami), halucinacije, paniko, paranojo in psihozo. Obstaja močna povezava med uživanjem konoplje in tveganjem za psihozo, čeprav se razpravlja o smeri vzročnosti. Fizični učinki vključujejo povečan srčni utrip, težave z dihanjem, slabost in vedenjske težave pri otrocih, katerih matere so uživale konopljo med nosečnostjo; kratkoročni neželeni učinki lahko vključujejo tudi suha usta in rdeče oči. Dolgoročni neželeni učinki lahko vključujejo zasvojenost, zmanjšano mentalno sposobnost pri tistih, ki so jo začeli redno uporabljati kot mladostniki, kronični kašelj, dovzetnost za okužbe dihal in sindrom kanabinoidne hiperemeze.
Konoplja se večinoma uporablja rekreativno ali kot zdravilo, čeprav se lahko uporablja tudi v duhovne namene. Leta 2013 je med 128 in 232 milijonov ljudi uživalo konopljo. Je najpogosteje uporabljena pretežno nezakonita droga na svetu, z največjo uporabo med odraslimi v Zambiji, Združenih državah in Kanadi. Medtem ko konopljo gojijo vsaj od 3. tisočletja pr. n. št., dokazi kažejo, da so jo zaradi psihoaktivnih učinkov kadili pred vsaj 2.500 leti v gorovju Pamir v Aziji. Od 14. stoletja je konoplja predmet zakonskih omejitev. Posedovanje, uporaba in gojenje konoplje je v večini držav nezakonito že od 20. stoletja naprej. Leta 2013 je Urugvaj postal prva država, ki je legalizirala rekreativno uporabo konoplje. Druge države, ki so to storile, so Kanada, Gruzija, Malta, Mehika, Južna Afrika in Tajska. V ZDA je rekreacijska uporaba konoplje legalizirana v 21 zveznih državah, 3 ozemljih in okrožju Columbia, čeprav droga ostaja zvezno nezakonita.
Medicinska konoplja ali medicinska marihuana pa se nanaša na uporabo konoplje za zdravljenje bolezni ali izboljšanje simptomov, vendar pa ni enotne dogovorjene definicije. Strogo znanstveno proučevanje konoplje kot zdravila ovirajo omejitve proizvodnje in dejstvo, da jo številne vlade uvrščajo med nezakonite droge. Obstajajo raziskave, ki podpirajo uporabo konoplje ali njenih derivatov pri zdravljenju slabosti in bruhanja, ki jih povzroča kemoterapija, nevropatske bolečine in multiple skleroze.
20. april je postal mednarodni praznik protikulture, ki temelji na praznovanju in uživanju konoplje. Dogodki običajno zagovarjajo liberalizacijo in legalizacijo konoplje. Vivian McPeak, ustanoviteljica Hempfesta v Seattlu, je nekoč izjavila, da je 20. 4. “pol praznovanje in pol poziv k akciji”. Paul Birch to imenuje globalno gibanje in meni, da takšnih dogodkov ni mogoče ustaviti. Številni uživalci marihuane protestirajo v znak državljanske nepokorščine tako, da se ob 16.20 zberejo v javnosti in kadijo. Tako je tudi v Sloveniji, ko se na ta dan ljubitelji konoplje že tradicionalno zberejo na Kongresnem trgu v Ljubljani in protestno prižgejo svoje “jointe”. Na spletni strani skupine ŠOU je zapisano: “Marihuana marš je tradicionalni politični shod ŠOU v Ljubljani, ki opozarja na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme, ki so posledica prohibicije kot prevladujoče oblike regulative na področju prepovedanih drog. Shod se organizira v sklopu projekta Prohibicija slepi, ter služi predstavitvi strokovnih in političnih argumentov za odpravo prohibicije konoplje in predstavljanje alternativnih političnih rešitev.”
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
