Brazilski znanstveniki menijo, da bi moral ta preprosti, 10-sekundni test ravnotežja postati del rutinskega zdravstvenega pregleda starejših odraslih.
Po njihovem mnenju namreč napoveduje umrljivost. Ravnotežje se po 50. letu starosti poslabšuje, s tem pa se poveča tveganje za padce ter druge zdravstvene težave, pišejo v raziskavi.
Ekipa znanstvenikov je zato želela raziskati, ali bi bil test ravnotežja lahko zanesljiv kazalnik tveganja za smrt in ali bi lahko dodal informacije o zdravstvenem stanju osebe.
Potek raziskave
V študijo, ki je bila objavljena v publikaciji British Journal of Sports Medicine, je bilo vključenih več kot 1.700 udeležencev, starih med 51 in 75 let – povprečna starost je bila 61 let. Približno dve tretjini sta bili moških. Študija je potekala od februarja 2009 do decembra 2020.
Med pregledom so morali udeleženci deset sekund stati na eni nogi brez dodatne opore. Vsak je imel tri poskuse na eno nogo.
Kaj je pokazal rezultat
Medtem ko med mlajšimi udeleženci raziskave (51 do 55 let) le petim odstotkom ni uspelo opraviti naloge, je preizkus zmogla le slaba polovica testirancev, starejših od 70 let. Kar pomeni, da je bila pri posameznikih v tej starostni skupini več kot 11-krat večja verjetnost, da bodo padli kot pri 20 let mlajših.
V opazovalnem obdobju – v sedmih letih – je umrlo 123 udeležencev. Vzroki za smrt so bili različni – rak, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, covid-19. Delež smrti je bil med tistimi, ki niso opravili testa, bistveno večji.
Na splošno so bili tisti, ki niso opravili testa ravnotežja, slabšega zdravja. Mnogi so bili prekomerno težki, imeli so bolezni srca ali visok krvni tlak in preveč maščob v krvi. Tudi sladkorna bolezen tipa II je bila v skupini, ki ni opravila 10-sekundnega testa, pogostejša.
Glede na starost, spol in prisotne zdravstvene težave ter glede na rezultat testa ravnotežja so tako znanstveniki pri tistih, ki testa niso opravili, predvideli 84-odstotno povečano tveganje za smrt zaradi kateregakoli vzroka v naslednjem desetletju.
Znanstveniki opozarjajo, da je šlo le za opazovalno študijo, zato njeni rezultati niso dokončni, prav tako študija ne more dokazati vzroka.
Vanjo je bila prav tako vključena le določena etnična skupina, zaradi česar rezultati niso uporabni za druge skupine.
Prav tako študija ni upoštevala oz. skupina znanstvenikov ni imela na voljo nobenih drugih podatkov o pomembnih dejavnikih (zgodovina padcev, raven telesne dejavnosti, dieta, kajenje, zdravila), ki bi morebiti lahko vplivali na rezultat testa. Na samo ravnotežje namreč vpliva veliko več stvari kot le starost.
Raziskovalci kljub temu dodajajo, da bi bil test ravnotežja lahko ena od diagnostičnih metod za ugotavljanje in odpravljanje zdravstvenih tveganj, kot so padci.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje