Veliko je prepričljivih razlogov, da začnemo teči in da pri tem vztrajamo. Ampak - teči vsak dan? Je to koristno ali škodljivo?
Obstaja veliko prepričljivih razlogov, zakaj se ljudje vsakodnevno zatečejo k teku: ne potrebujete veliko opreme, porabite ogromno kalorij in – če tečete na prostem – lahko izkoristite pozitivne učinke bivanja v naravi, piše spletna stran livestrong.com.
Poleg tega je tek vadba, v katero je vključeno celotno celo, zato so koristi, ki jih prinaša, ogromne, pravi Andrew Slane, tekaški trener pri Precision Run. “Opazili boste izboljšano delovanje srca in pljuč, okrepljene nožne mišice, pa tudi okrepljeno telesno jedro, hrbet in roke ter večjo gostoto kosti. To je tudi ena najboljših kardio vadb, kar jih lahko izvajate,” dodaja. Poleg omenjenega pa tek lahko prinese še nekaj dodatnih koristi.
Vaše ravnotežje se lahko izboljša
Nekatere raziskave kažejo, da lahko dnevni tek pomaga izboljšati vaše ravnotežje. Vendar je treba, če tečete pogosto, paziti na mišice, ki so udeležene pri ravnotežju – predvsem mišic jedra, zadnjičnih mišic in spodnjih nožnih mišic. Slednje so še posebej pomembne, saj nadzorujejo, kako in kako močno stopalo med tekom udarja ob tla, kar je bistvenega pomena za ohranjanje ravnotežja.
Izboljšajo se lahko vaše razpoloženje, spomin in samozavest
Tek prinaša tako imenovano “tekaško vznemirjenje”, ki ga doživi skoraj vsak tekač. Pri teku se namreč sproščajo endorfine, ki povzročijo občutek dobrega počutja, hkrati pa sodelujejo tudi pri utrjevanju spominov. Poleg tega tek izboljšuje razpoloženje in dviga samozavest. Že samo odhod v naravo je lahko sproščujoč, če pa pri tem naredite nekaj novega ali dosežete nekaj, za kar niste mislili, da je mogoče, vam bo to dvignilo tudi samozavest.
Če vsakodnevno tečete zato, da bi v teku napredovali, si preberite članek 10 vaj za napredek v teku
Ni pa vse zlato, kar se sveti …
Vendar tek lahko prinaša tudi neželene učinke. Med najbolj pogostimi, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem teku so povečano tveganje za poškodbe, bolečine, občutek utrujenosti ali celo duševne izgorelosti, ter celo povečano tveganje za zasvojenost z vadbo ali negativen vpliv na telesno podobo.
Negativni učinki teka se pogosteje pojavljajo pri tekačih, ki prehitro pričnejo preveč obremenjevati svoje telo s prehitrim podaljševanjem časa ali razdalje, s preveč intenzivnim tekom, s preveč enoličnimi treningi (v kar je vključeno tudi ogrevanje pred in ohlajanje po teku) ali s previsoko zadanimi cilji.
Občutek nezadovoljstva
Eden izmed pogostih pojavov je psihično nezadovoljstvo, ki ga doživljajo predvsem tekači, ki dnevno tečejo na enako razdaljo in z enako hitrostjo in se na neki točki srečajo z dejstvom, da ne morejo več izboljšati svojega tempa ali pa povečati kilometrine.
Neravnovesje med hitrimi in počasnimi mišicami ali mišičnimi skupinami
Če tečete vsak dan, najverjetneje uporabljate svoja počasna mišična vlakna in ne trenirate dovolj hitrih mišičnih vlaken. Počasna vlakna so odgovorna za vzdržljivostno vadbo, kot je tek na dolge razdalje, medtem ko so hitra mišična vlakna zaposlena za izvajanje eksplozivnih gibov, kot je recimo šprint. Neravnovesje med tema dvema vrstama mišic lahko popravljate tako, da v svoj trening vključite vaje za moč, kot so počepi, izpadni koraki, mrtvi dvig (deal lift) uteži in dvigovanje zadnjice leže na hrbtu (zadnjični most).
Pri vsakodnevnem teku pa se lahko pojavi tudi neravnovesje med mišičnimi skupinam, ki so za tek pomembne. Eden pogostih je enostransko razvita zadnjica. Zadnjične mišice so izjemnega pomena za tek (in hojo), saj povezujejo noge in medenico, preko nje pa hrbet. Do enostransko razvite zadnjice pogosto pride, ker tekači bolj obremenjujejo eno (dominantno) nogo. To pa lahko vodi do zmanjšane stabilnosti in s tem do poškodb, ali do neenakomerne razvitosti mišic ob hrbtenici, kar lahko posledično pripelje k nepravilni obremenitvi hrbtenice.
Večje tveganje poškodb
Tek za telo pomeni tudi stres. Čeprav se mišice, srce in pljuča relativno hitro prilagodijo tekaški rutini, pa traja veliko dlje, da se temu stresu prilagodijo tudi kite, vezi in sklepna vezivna tkiva. To pa pomeni, da lahko tvegate poškodbo, še posebej, če vsak dan povečujete kilometrino ali se pred tekom ne ogrejete pravilno. Zelo previden je treba biti tudi, če imate sklepe poškodovane že od prej. V tem primeru vsakodnevni tek lahko potencialno poslabša stanje.
Kako pravilno teči?
Tecite z vzravnano glavo. Zamislite si, da imate na glavi helijev balon, ki vas nežno vleče navzgor.
Sprostite ramena, roke in čeljust. Naj bo vaše jedro trdno, a ne preveč napeto – ravno toliko, da se ne boste zvijali ali nagibali levo-desno.
Vaše roke pri gibanju naprej in nazaj naj ne prečkajo navidezne črte, ki teče po sredini vašega telesa – od nosa do popka. Preveč zvijanja zgornjega dela telesa lahko povzroči, da bodo to navidezno črto prečkala tudi vaša stopala, kar trati energijo in lahko povzroči poškodbe.
Prizadevajte si, da vaše stopalo ne udari premočno od tla in da na tleh pristane pod težiščem telesa. Pristanek predaleč pred vašim težiščem lahko poveča tveganje za poškodbe in zmanjša hitrost.
Za konec: vsakodnevni tek – da ali ne?
Vsekakor lahko dnevno tečete popolnoma varno, pravijo strokovnjaki, vendar se je takšnega teka treba lotiti preudarno, vključevati spremembe v ogrevanje, sam tek in ohlajanje, predvsem pa ni dobro pretiravati ali si postavljati previsokih ciljev. Tudi z majhnimi koraki se lahko zelo daleč pride, naj bo vaš moto.
Za večino ljudi bi moral zadostovati tek največ štiri do pet dni na teden, piše spletna stran livestrong.com. To bi vam omogočilo dovolj časa za počitek, trening za moč in/ali navzkrižni trening. Slednji pomeni trening s športom ali s telesno dejavnostjo, ki ne vsebuje teka, kot so recimo plavanje, kolesarjenje, plezanje, joga, balet, … “Mnogi izkušeni tekači lahko mnogi tečejo pet, šest ali celo sedem dni na teden, vendar na začetku ne bi priporočal več kot vsak drugi dan,” pravi Jonathan Cane, fiziolog in trener.
Tudi pristopa, ki bi ustrezal vsem, ni, zato mora vsak najti rutino, ki mu najbolj ustreza, pravijo strokovnjaki. “Vsakdo ima svoje lastne cilje, ker ima tudi svoje edinstvene potrebe,” pravi trenerka Janet Hamilton. “Nekdo, ki z vsakodnevnim tekom obvladuje svojo depresijo ali tesnobnost, ima zelo drugačen cilj in potrebe kot oseba, ki trenira z mislijo na tekmovanje. Prvi bo morda potreboval dnevni tek ne glede na vse, drugi pa bo morda ugotovil, da potrebuje dneve počitka, da bo na tekmovanje čimbolj optimalno pripravljen.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
