Strupene rastline, ki rastejo pri nas in jih zlahka zamenjate z nestrupenimi

Nekatere rastline, ki rastejo v naravi, so strupene in jih lahko hitro zamenjamo z užitnimi, v nadaljevanju najdete nekaj najpogostejših.

Bršljan (Hedera helix) je zimzelena rastlina, ki se vzpenja po drevesih, stenah in drugih oporah, zato ga je enostavno prepoznati. Je zelo razširjen, vsi deli bršljana pa so grenkega okusa in strupeni.

Navadni bljušč (Tamus communis) je vzpenjavka, ki raste v gozdovih, na poljih in vlažnih krajih. Pogosto pleza po bukvah in drugih drevesih ali grmovnicah. Mladi, tanki poganjki in stebla so užitni, plodovi pa so strupeni. So okrogle, rdeče, velike približno 1 centimeter in zorijo od maja do oktobra, piše Punkufer.hr.

Črni zobnik (Hyoscyamus niger) raste ob naseljih. Rastlina je dlakava, plod je rumenkasto rjave barve in ga prepoznamo po nazobčani kapsuli s pokrovčkom, ki je poln semen. Vsi deli rastline so strupeni in lahko povzročijo halucinacije in smrt.

Divji bezeg (Sambucus racemosa) je precej podoben navadnemu bezgu, zato je potrebna zelo velika previdnost. Razlikujeta se po tem, da cvetovi pri navadnem dišijo veliko bolj kot pri divjem. Razlika je tudi v tem, da rdeči plodovi rastejo pokončno, ne pa viseče.

Šmarnica (Convallaria majalis) raste v listopadnih in mešanih gozdovih, v goščavah in na jasah. Oranžni okrogli plodovi šmarnic dozorijo septembra in jih redko srečamo. So najbolj strupeni, vendar so vsi deli šmarnice strupeni in lahko povzročijo težave s srcem.

Bela omela (Viscum album) je zimzelen visok grm, ki raste v krošnjah različnih dreves. Njegove strupene jagode so okrogle, premera od 6 do 9 milimetrov, bele ali rumenkasto bele barve in dozorijo med novembrom in januarjem. Strupena snov draži sluznico, vendar se ne absorbira v prebavnem traktu, piše Punkufer.hr.

Repičasta preobjeda (Aconitum napellus) je trajna zelnata rastlina, visoka do enega metra in pol, s pernatimi listi in čudovitimi vijoličnimi cvetovi. Celotna rastlina je zelo strupena.

Navadna kalina (Ligustrum vulgare) je listopadni grm, ki raste v majhnih skupinah v gozdovih in goščavah, ob cestah, na vrtovih in v parkih. Zraste do pet metrov visoko, spomladi ga prepoznamo po majhnih belih cvetovih, jagode pa dozorijo pozno poleti. So temno modre barve, skoraj črne, grenkega okusa in zelo strupene.

Pegasti kačnik (Arum maculatum) je zelo strupen, čeprav se gomolj lahko uživa, vendar le kuhan. Jagode se nikoli ne jedo. Prašiči so se včasih hranili s to rastlino in čeprav kuhanje uniči strup, povzroča tudi neznosen smrad, piše Punkufer.hr.

Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) raste na vlažnih travnikih, njegov cvet pa je podoben žafranu, vendar cveti jeseni. Spomladi se pojavijo listi, ki jih zlahka zamenjamo z divjim česnom. Celotna rastlina, zlasti semena in čebulica, je strupena, njeno uživanje pa ima lahko usodne posledice, piše Punkufer.

Navadni volčin (Daphne mezereum) raste v svetlih gozdovih in grmovju ter na gozdnih robovih, poleg tega pa je na seznamu najbolj strupenih, saj že majhna količina plodov lahko povzroči smrt. Cveti od januarja do junija, ko jo je najlažje prepoznati zaradi prijetno dišečih rožnatih cvetov, ki na vrhu veje tvorijo podolgovata socvetja v skupinah po tri.

Navadni oleander (Nerium oleander) raste v obliki grma, in ga pogosto sadijo na vrtove in v parke. Listi so temno zeleni, dolgi do 15 centimetrov in koničasti, cvetovi so veliki in prijetno dišeči, rdeči, rožnati, rumeni ali beli. Listi, lubje in semena so še posebej bogati s strupenimi glikozidi in že relativno majhna količina lahko povzroči srčni zastoj. Cveti od junija do septembra.

Velika trobelika (Cicuta virosa) raste ob potokih in jezerih ter na vlažnih in močvirnih območjih. Celotna rastlina je strupena, po bruhanju in krčih pa nastopi smrt zaradi zadušitve. Z lahkoto ga lahko zamenjamo z divjim peteršiljem. Steblo je golo in votlo, cvetovi so beli in združeni socvetje. Cveti od julija do septembra.

Volčja česnja (Atropa belladonna) je visoka trajnica, katere listi in plodovi so zelo strupeni. Rastlina iz družine razhudnikov med drugim vsebuje strupena alkaloida skopolamin in atropin, ki v večjem odmerku lahko povzročita smrt zaradi blokade dihanja. Uspeva na gozdnih obronkih in posekah.

V višino zraste poldrugi meter visoko. Temno škrlatni cvetovi se razvijajo od junija do septembra, bleščeči črni plodovi pa spominjajo na majhne češnje. Plodovi so sladki, kar je lahko še posebno nevarno za radovedneže. Že štiri črne jagode lahko povzročijo smrt v nekaj urah.

Pikasti mišjak (Conium maculatum) je strupena zelnata kobulnica, ki so jo v antični Grčiji uporabljali za usmrtitev zapornikov. Zraste lahko tudi več kot dva metra v višino. Steblo je votlo, gladko in prepoznavno po rdečih ali vijoličnih pegah. Veliki tanki listi so pernato deljeni, beli cvetovi so združeni v do petnajst centimetrov velike kobule, drobni plodovi pa so rjavi in spominjajo na kumino. Pri mečkanju listov ali cvetov rastlina oddaja neprijeten vonj po miših piše Ekodežela.

Navadna tisa (Taxus baccata) je iglavec, ki raste v iglastih in bukovih gorskih gozdovih, sadijo pa jo tudi v parkih. Listi in semena vsebujejo taksin, ki je smrtonosen. Semenska lupina, zunanji del jagode, ki ga ptice rade kljuvajo, ni strupena.