Ameriško veleposlaništvo v Nepalu ima striktna navodila nepalske vlade, kako ravnati, če v Himalaji srečate skrivnostnega jetija.
Domnevno bitje, ki naj bi bilo podobno velikim opicam oziroma človeku, že dolgo buri domišljijo prebivalcev in obiskovalcev Himalaje in Tibeta, še posebej po letu 1950, ko so v javnost prišle fotografije domnevnih sledi, ki naj bi jih jeti pustil v snegu.
Čeprav so znane številne najdbe, ki naj bi dokazovale, da jeti v resnici živi – poleg sledi v snegu tudi dlake, njegovi izločki in celo skalp v enem od nepalskih budističnih svetišč – tega doslej nikomur ni uspelo dokazati.
Kljub temu je nepalska vlada konec 50. let ameriškemu veleposlaništvu v Katmanduju poslala dokument s protokolom, kako ravnati ob srečanju z jetijem. Navodila so namenjena izključno odpravam, katerih cilj je iskanje jetija v nepalski divjini.
Najprej je treba plačati takso vladi njegovega veličanstva v Nepalu za dovoljenje za izvedbo ekspedicije za iskanje jetija. V času objave dokumenta, leta 1959, je taksa znašala 5.000 rupij (danes približno 900 evrov).
Če ekspedicija izsledi jetija, ga lahko člani fotografirajo ali ujamejo živega, ne smejo pa streljati nanj ali ga ubiti, razen v “nujnih primerih, ki so posledica samoobrambe”, navaja dokument. Vse posnete fotografije živali oziroma bitja, če je bilo ujeto živo ali mrtvo, je treba predati vladi Nepala v najkrajšem času.
Kot piše v dokumentu, je treba nepalski vladi predložiti tudi vsa obvestila in poročila, ki bi lahko osvetlila dejanski obstoj bitja, in to takoj. Člani odprave jih nikakor ne smejo posredovati tisku ali novinarjem v objavo brez dovoljenja nepalske vlade.
Ker je dokument star skoraj 65 let, je vsaj v tretjem določilu že močno zastarel. Lahko si predstavljamo, da bi fotografija, ki bi dokazovala resnični obstoj jetija, najprej pristala na enem od družbenih omrežij.
Prav na družbenih omrežjih je bila tudi objavljena novica o obstoju dokumenta, ki jo je potrdilo tudi ameriško veleposlaništvo v Nepalu z lakoničnim komentarjem: “Hja, nekdo pač mora biti pripravljen …”
Objava je sprožila tudi komentarje uporabnikov.
Ker ambasada na omrežju X (takrat še Twitter) ni objavila dokumenta ali spletne povezave do njega, so mnogi spraševali, ali dokument zares obstaja. In res obstaja, saj je shranjen v muzeju Ameriškega nacionalnega arhiva. Na spletni strani arhiva, ki opisuje dokument, piše, da je tako imenovani Yeti Memo nastal pri nepalski vladi približno dve leti, preden so ga Američani objavili v angleščini. “Seveda obstoj tega dokumenta ne pomeni, da je ameriška vlada verjela v jetije. Namesto tega je bil memorandum strateška poteza, s katero so ZDA pokazale, da podpirajo suverenost Nepala,” piše na spletni strani muzeja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!