Novo odkritje znanstvenikov o prazgodovinskem območju na dnu Severnega morja

Britanski raziskovalci z univerze v Warwicku so v študiji o prazgodovinskem kopenskem območju Doggerland prišli do novih ugotovitev, ki kažejo, da so tamkajšnji gozdovi rasli že dolgo prej, kot so sprva ocenjevali, piše N1 BiH.

Doggerland je nekoč povezoval današnjo Veliko Britanijo z Evropo in tvoril obsežen pas kopnega, preden so ga prekrila naraščajoča morja. Dolgo časa je služil kot prehod za tiste, ki so se premikali skozi regijo.

Odkritje v študiji, objavljeni v reviji PNAS, temelji na starodavni DNK iz sedimentov, ki za razliko od tradicionalne analize cvetnega prahu ponuja podrobnejšo sliko o prazgodovinskem območju.

Ekipa je analizirala 252 vzorcev, odvzetih iz 41 morskih sedimentov, kar jim je omogočilo obsežen in dobro ohranjen nabor podatkov za raziskavo. Tako so lahko spremljali, kako so se gozdovi spreminjali vse do trenutka, ko je Doggerland izginil pod morsko gladino.

Po navedbah raziskovalcev se sledi hrasta, bresta in leske pojavljajo v sedimentih, starih več kot 16.000 let. To je nekaj tisoč let prej, kot so kazale prejšnje ocene za severno Evropo.

"Z analizo starodavne DNK iz sedimentov južnega Doggerlanda v obsegu, kakršnega doslej še ni bilo, smo rekonstruirali okolje te izgubljene kopenske mase od konca zadnje ledene dobe do nastanka Severnega morja," je povedal profesor in eden glavnih avtorjev študije Robin Allaby. "Nepričakovano smo odkrili, da so bila tam drevesa več tisoč let prej, kot je kdorkoli pričakoval – in dokaze, da se je Severno morje v celoti oblikovalo pozneje, kot smo menili doslej."

Rastline, za katere so mislili, da so izumrle, so bile prisotne še več let

Eno od presenetljivih odkritij vključuje tudi rod dreves z imenom Pterocarya, za katerega so verjeli, da je z območja izginil pred približno 400.000 leti, vendar so ugotovili, da se DNK še vedno pojavlja v vzorcih, kar nakazuje, da je na določenih izoliranih območjih preživel precej dlje.

Na univerzi so ugotovili tudi, da so se lipe v celinski Britaniji pojavile 2.000 let prej, kot so pričakovali. Podatek namiguje, da so imeli nekateri deli območja milejše in boljše razmere, tudi v obdobjih, ki sicer ne veljajo za ugodna. Ta območja imenujemo tudi mikrorefugiji, raziskovalcem pa bi znala pojasniti, kako so se lahko gozdovi po ledeni dobi tako hitro širili.

Kot je ocenil Allaby, je bilo okolje v Doggerlandu morda primerno za zgodnje mezolitske skupnosti, saj so v gozdovih lahko bivale živali, kot so divji prašiči.

Študija je še razkrila, da so nekateri deli prazgodovinskega gozda ostali nad morsko gladino dlje, kot so znanstveniki sprva mislili. Določeni deli naj bi preživeli celo dogodke, kot je bil cunami Storegga pred približno 8.150 leti, in ostali nad vodo vse do obdobja pred približno 7.000 leti.

"S človeškega vidika je to najboljši dokaz, da je gozdnato območje Doggerlanda pred potopom lahko podpiralo zgodnje mezolitske skupnosti," je ob tem pojasnil profesor Vincent Gaffney. "To bi lahko pomagalo pojasniti tudi, zakaj je danes ohranjenih razmeroma malo dokazov o zgodnjem mezolitiku."