Jupitrova ledena luna Evropa je oceanski svet pod debelo skorjo ledu – kraj, kjer sneg plava navzgor.
Po novih raziskavah se podvodni sneg oblikuje v oceanu in potuje navzgor po vodi. Isti pojav se dogaja pod ledenimi policami na Zemlji – in morda tudi Jupitrova luna Evropa tako gradi svojo ledeno skorjo.
Ugotovitev, objavljena v ponedeljek v reviji Astrobiology, ki jo povzema CNN, nakazuje, da ledena skorja Evrope morda ni tako slana, kot so znanstveniki sprva mislili. Razumevanje vsebnosti soli v ledeni skorji je pomembno, ker inženirji delajo Nasino vesoljsko plovilo Europa Clipper, ki naj bi odletelo na Evropo oktobra 2024.
Europa Clipper bo z radarjem, ki prodira v led, pogledal pod skorjo in ugotovil, ali je lunin ocean potencialno primeren za življenje. Sol v ledeni skorji bi lahko vplivala na to, kako globoko lahko radar prodre skozenj, zato so napovedi o sestavi skorje ključne.
Namigi o ledeni skorji bi lahko znanstvenikom pomagali ugotoviti tudi več o luninem oceanu, njegovi slanosti in potencialu za življenje.
Ledena skorja Evrope je debela med 15 do 25 kilometrov in verjetno leži na vrhu oceana, ki naj bi bil globok od 60 do 150 kilometrov.
“Ko raziskujemo Evropo, nas zanimata slanost in sestava oceana, ker je to ena od stvari, ki bodo vplivale na morebitno bivanje na njej ali celo na vrste, ki bi tam lahko živele,” je povedala glavna avtorica študije Natalie Wolfenbarger, doktorska študentka raziskovalka na Inštitutu za geofiziko Univerze v Teksasu na šoli geoznanosti UT Jackson.
Wolfenbarger je tudi pridružena članica znanstvene ekipe Europa Clipper. Raziskovalci na teksaški univerzi v Austinu razvijajo radar za vesoljsko plovilo, ki prodira v led.
Prejšnje raziskave so pokazale, da ima del luninega oceana, ki je najbližji lupini, temperaturo, tlak in slanost podobne vodi pod ledenimi policami na Antarktiki.
Raziskovalci so preučevali dva načina zamrzovanja vode pod ledenimi policami na Zemlji: kongelacijski led in frazilni led.
Kongelacijski led dejansko “raste” izpod ledene police, medtem ko frazilni led v kristalih pluje navzgor skozi zelo ohlajeno morsko vodo, preden se usede pod ledeno polico.
Oba načina proizvajata led, ki ima manjšo slanost kot morska voda.
Frazilni led je morda najpogostejša vrsta na Evropi, zaradi česar bi bila ledena skorja veliko bolj čista, kot so raziskovalci domnevali prej. Ta led ohrani le majhen del soli, ki je v morski vodi. Čistost ledene skorje lahko vpliva na njeno trdnost, tektoniko ledu in tok toplote skozi skorjo.
“Zemljo lahko uporabimo, da ocenimo možnost življenja na Evropi, izmerimo izmenjavo nečistoč med ledom in oceanom ter ugotovimo, kje je voda v ledu,” je povedal soavtor študije Donald Blankenship, višji raziskovalec na Inštitutu za geofiziko Univerze v Teksasu in glavni raziskovalec radarskega instrumenta Europa Clipper, ki naj bi prodiral v led.
Ugotovitev morda nakazuje, da se Zemljo lahko uporabi kot model za boljše razumevanje morebitnega življenja na Evropi.
“Ta članek odpira povsem novo serijo možnosti za razmišljanje o oceanskih svetovih in njihovem delovanju,” je v izjavi dejal Steve Vance, raziskovalec v Nasinem Laboratoriju za reaktivni pogon v Pasadeni v Kaliforniji. “Postavlja temelj za to, kako se lahko pripravimo na analizo ledu, ko dobimo podatke z Europa Clipperja.” Vance sicer ni bil vključen v študijo.
Delo na jedru vesoljskega plovila Europa Clipper poteka v obratu za sestavljanje vesoljskih plovil v Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon.
Jedro, ki je visoko 3 metre in široko 1,5 metra, je zavzelo osrednje mesto v sobi, kjer so Nasine ekipe sestavile vesoljska plovila, kot so Galileo, Cassini in Marsovi roverji.
Letalska oprema in znanstveni instrumenti bodo na vesoljsko plovilo nameščeni do konca leta. Nato bodo inženirji vesoljsko plovilo med pripravami na izstrelitev preizkusili skozi vrsto testov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!