Od daleč dobro viden zaradi beline istrskega kamna v Tržaškem zalivu, nekaj kilometrov od središča Trsta, stoji grad Miramar. Je ena najbolj obiskanih in občudovanih zgodovinskih stavb iz 19. stoletja, obdana z velikim parkom in polna originalne opreme, ki vam omogoča, da se popolnoma potopite v vzdušje tistega časa, ko sta po njem hodila njegova prva lastnika, ki ju je doživela tragična usoda.
Grad je bil zgrajen po naročilu avstrijskega nadvojvode Maksimilijana Habsburško-Lotarinškega, mlajšega brata Franca Jožefa, ki se je okoli leta 1855 odločil, da bo v okolici Trsta, točno na rtu Grljan (Grignano), dal zgraditi veličastno rezidenco s pogledom na morje. Maksimilijana in ženo Šarloto, hčerko belgijskega kralja, ki sta grad zavzela na božični večer leta 1860, se danes spominjamo po vrsti bolečih dogodkov in zlovešči usodi, ki je žal doletela oba.
Lani je izšla monografija z naslovom Maksimilijan: cesar po Napoleonovi milosti, ki jo je napisal dr. Gregor Antoličič, ki celostno prikazuje zapletene okoliščine, v katerih se je nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški odločil za tvegano potezo, da kot Maksimilian I. Mehiški sprejme krono Mehiškega cesarstva.
Tragična usoda Maksimilijana in Šarlote
Ime gradu Miramar je dal Maksimilijan, ki naj bi po izročilu z izrazom Mira el mar (po špansko – poglej morje) komentiral čudovit razgled, ki se odpira s terase gradu. Iz teh besed v španščini izhaja italijanizirano ime “Miramare”, ki se je ohranilo še danes.
Ko je leta 1861 kot guverner Kraljevine Lombardija-Benečija odplul proti Braziliji, je bil Maksimilijan s podporo Napoleona III. leta 1864 okronan za mehiškega cesarja, vendar ga je 19. junija tri leta pozneje skupina nasprotnikov brutalno umorila: imel je komaj 35 let.
Usoda ni bila naklonjena niti njegovi ženi Šarloti, ki je prve znake nestabilnega duševnega stanja začela kazati prav ob vrnitvi iz Mehike. Od bolezni si ni nikoli več opomogla, umrla je v Belgiji v starosti 86 let leta 1927. Govori se, da je Šarlota, preden je za vedno zapustila grad Miramar, preklela vse prihodnje goste rezidence.
Sissi
Med številnimi uglednimi gosti gradu ne moremo mimo Elizabete Bavarske, žene avstrijskega cesarja Franca Jožefa I., bolj znane kot Sissi. Maksimilijanova svakinja Sissi je zelo cenila grad in njegov pogled na morje, kar ji je omogočilo, da je organizirala številne izlete v okolici, ne da bi jo domačini prepoznali. Vendar pa je bila tudi Sissijina usoda zelo dramatična: veljala je za simbol habsburške monarhije, leta 1898 jo je v Ženevi ubil italijanski anarhist.
V gradu sta med letoma 1930 in 1937 živela tudi vojvoda Amadej Savojski, vojvoda d’Aosta, in njegova žena Anna d’Orléans. Vojvoda je bil po italijanski okupacije Etiopije leta 1937 imenovan za podkralja Etiopije in je bil tako najvišji predstavnik italijanskih fašističnih oblasti v državi. Mimogrede, vdova Anna se je po moževi smrti 1942 iz Miramara preselila v še bolj mogočno Palazz Pitti v Firencah.
Grad in njegove legende
Ena najbolj znanih legend, povezanih z gradom Miramare, se nanaša na lik Maksimilijana Habsburško-Lotarinškega, ki naj bi kot duh taval po parku, ki obdaja palačo, da bi občudoval njegove rastline, eno njegovih velikih strasti. Poleg tega pravijo, da Maksimilijan ni bil edini gost gradu, ki je dramatično prezgodaj končal v tuji deželi. Usoda, ki združuje tudi vojvodo d’Aosta, ki je umrl kot britanski ujetnik v Narirobiju, in generala Friedricha Rainerja, ki so ga ubili partizani.
Notranjost gradu, parkirišče in vstopnina
Notranjost gradu je na željo Maksimiljana oblikovana kot notranjost ladje. Grad je prenovljen v muzej, v katerem si lahko v dveh nadstropjih ogledate Maksimiljanove in Charlotine sobane in sobe za goste.
Vse sobe so opremljene s prvotnim pohištvom ter slikami, ki sta jih naročila Maksimiljan in Charlota. Mimogrede, avtor nekaj velikih olj na platnu je tudi Cesare Dell’Acqua, cenjeni evropski slikar iz druge polovice 19. stoletja, ki je bil po rodu Pirančan.
Z gradu se razprostira čudovit razgled na celoten Trst in njegovo pristanišče ter Jadransko morje. Grad je obkrožen s parkom v italijanskem slogu, rastline pa prihajajo z vsega sveta, nekatere sodijo celo med ogrožene vrste.
Ogled parka okoli gradu je brezplačen, grajske sobane pa si lahko ogledate vsak dan od 8. do 19. ure. Vstopnina za odrasle je 12 evrov, za mlade od 18 do 25 let 2 evra. Rezervacija stane 1,50 evra na osebo.
Dobra novica – 25. aprila 2023, ob dnevu osvoboditve, so vsi državni muzeji, tako tudi grad Miramar, brezplačno odprti za obiskovalce. Pred gradom je urejeno parkirišče.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
