Nemški mediji ostro o Hrvaški: Konec je, ni več raj za turiste

Potovanja 12. Avg 202315:27 28 komentarjev
Kornati
Kornati (Vir: PROFIMEDIA)

Po Evropi se širi glas, da Hrvaška postaja ena od najdražjih turističnih držav, pišejo hrvaški mediji. Nemški medij pa je "seciral" vzroke za podražitve.

Portal Kroati.de, ki že 20 let spremlja Hrvaško, je osrednja točka Nemcev in Hrvatov, ki iščejo nastanitev in zabavo na hrvaškem, piše N1 Zagreb.

Nemški portal je na TikToku objavil anketo, v kateri so spraševali, “Se je Hrvaška podražila?”. Kot piše kroatie.de, je v anketi sodelovalo skoraj 700 ljudi, 81 odstotkov pa jih je odgovorilo pritrdilno, 19 odstotkov pa nikalno. “Cene na Hrvaškem že dlje časa rastejo, temu pa ni videti konca. Meščani že opozarjajo, da so vsakdanje stvari, kot so prehranski izdelki in cene v restavracijah težko dostopne. Turisti, ki letujejo na Hrvaškem, so včasih presenečeni in razburjeni zaradi nadaljevanja podražitev,” piše nemški portal.

Zadnje tedne so se v nemških medijih pojavili številni naslovi, kot so “Turisti šokirani nad cenami – prihajajo odzivi”, “Hrvaška: Še včeraj počitniški raj – tako se je podražilo”, ali “Visoke cene v klubu šokirale hrvaške izletnike” ter podobne vsebine, ki kažejo na podražitve na Hrvaškem, piše portal in dodaja, da so turisti šokirani nad gibanjem cen in govorijo o koncu nekdanjega počitniškega raja. V nadaljevanju je Kroatie.de tudi “seciral” vzroke, zaradi katerih je Hrvaška postala tako draga destinacija.

Kje so vzroki za podražitve

Res je, da je Hrvaška zadnja leta vse dražja turistična destinacija, piše nemški portal. Cene hrane, uslug in drugega se že mesece višajo, podražitvam pa ni videti konca. Politiki zanikajo, da je za to kriva uvedba evra, vendar če bolje pogledate, obstaja nekaj dejavnikov, ki so k takšnemu razvoju dogodkov pripomogli, navaja portal.

Hrvaško gospodarstvo se še vedno bori s trajno energetsko krizo in z inflacijo, ki je novembra 2022. dosegla vrhunec s 13,5 odstotka, kar je neizbežno pripeljalo do rasti cen. Tu je tudi uvedba evra 1. januarja 2023, kar se je zgodilo v najslabšem možnem trenutku. Vendar pa hrvaška vlada dela na razvoju strategij za reševanje teh izzivov in ohranjanju gospodarske in cenovne stabilnosti, še pišejo.

Po posameznih poglavjih pa so stanje na Hrvaškem na kroati.de opisali takole:

Rast cen namestitve

Leta 2023 so mnogi lastniki in najemodajalci apartmajev za letovanje na Hrvaškem občutno dvignili cene nočitev. To so opravičevali z inflacijo in povišanimi stroški poslovanja zaradi energetske krize ter višjih plač čistilk.

Načrtovani prehod s hrvaške kune na evro so izkoristili kot dodatno priložnost za želeno povečanje cen. V nekaterih primerih so namestitev zaračunali tudi do 50 odstotkov več kot preteklo leto, ne da bi se usluga pri tem opazno spremenila.

Opozoriti velja tudi, da sta lanski julij in avgust veljala za konec pandemije korone, ponovno pridobljena svoboda potovanj pa je pomenila, da sta bila ta dva meseca do konca napolnjena. Visoka pričakovanja najemodajalcev so tako privedla do opisane cenovne politike.

Tako hitre spremembe cen in razvoj dogajanja so presenetile veliko število turistov in pri njih povzročile opravičeno ogorčenje, skoki cen pa so privedli do poplave odpovedi. V odgovor so mnogi najemodajalci v kratkem času močno zmanjšali cene nastanitve, da bi tako zapolnili luknje v rezervacijah.

Rast cen hrane

Cene so zrasle tudi v hrvaških supermarketih. Če primerjate cene, lahko hitro ugotovite, da so mnogi prehrambni artikli veliko dražji kot v Nemčiji ali Avstriji.

Lani in letos je Hrvaška doživela skrb vzbujajočo rast cen hrane, kar je terjalo visok davek pri potrošnikih kot tudi pri gospodarstvu države. Tem podražitvam so med drugim botrovali višji stroški energije in transporta, kar je privedlo do povišanja stroškov proizvodnje in dostave, ki so jih na koncu preložili na potrošnike. Rastoči stroški goriva in energije so negativno vplivali na celotno oskrbovalno verigo s prehrano. Zato so cene hrane na Hrvaškem dosegle podoben ali celo višji nivo kot v sosednjih državah, še navaja portal.

Poprečne cene v pekarnah so, na primer, višje za približno 15 odstotkov. Podoben razvoj je opazen tudi v maloprodaji, ker so cene mleka, piščančjega mesa in piva v poprečju zrasle za 17 odstotkov. Očitna je rast cene povrtnin, nekatera povišanja so že kar astronomska: ohrovt se je podražil za 188 odstotkov, čebula za 95, limone za 90 odstotkov, pomaranče za 89 odstotkov, jabolka 86 odstotkov, korenje pa za 80 odstotkov.

Medtem ko so cene goriva med najnižjimi v regiji zaradi vladnih omejitev, se z velikimi podražitvami borijo proizvodi iz uvoza. To pa vpliva na vsakodnevno življenje lokalnega prebivalstva in predstavlja izziv za mnoge družinske proračune. Vlada je sicer sprejela ukrepe za zajezitev inflacije. Trenutno je moč opaziti znake rahlega popuščanja cen določenih artiklov, kot so na primer sladkor, olje in žita, katerih cene padajo, to pa daje upanje za prihodnost, še navaja portal.

Tuna bar, Trpanj, Pelješac, Hrvaška
INSTAGRAM (zajem zaslona)

Eksplozije cen v restavracijah

Hrvaško gastronomsko ponudbo so lani in letos obeležile znatne podražitve, tudi pri hrani in pijači. Ta trend je prizadel tako “navadne” restavracije, kot tudi tiste višjega ranga. Cene kosil in večerij so ponekod višje za 20 do 25 odstotkov glede na preteklo leto. Celo cene vsakodnevnih napitkov, kot so kava in alkoholne pijače, so se dvignile za 25 odstotkov. Razlogi za podražitve v gostinstvu so kompleksni. Poleg vlaganj v infrastrukturo imajo odločilno vlogo pri podražitvah cene surovin, podražitve hrane in inflacija. Poleg tega so vladni ukrepi za izboljšanje delovnih pogojev in povišanja minimalne plače podražili poslovanje. Nekateri so inflacijo povezovali z uvedbo evra, vendar je vlada te trditve ostro zanikala, še dodaja portal.

Na žalost je sprememba valute privedla do nekaterih nezakonitih in skritih popravkov cen pri gostincih. Kljub ostrim kaznim in drugim zakonskim posledicam je nadzor nad vsemi gostinskimi objekti v praksi nadvse težak. To je privedlo do nesorazmernih povišanj in samovoljnega določanja cen. To pa je tako v državi kot v tujini izzvalo začudenje in zmedenost. Primeri kot na primer 5 evrov za kepico sladoleda v Dubrovniku, hamburgerja za 22 evrov v Rovinju ali decilitra Aperol Sprtiza za 11 evrov v Šibeniku, so pri mnogih povzročili zmajevanje z glavo. Danes je obisk restavracije za mnoge domačine postal luksuz in redka izkušnja. Rezultat tega pa je, da večina restavracij svoje delovno obdobje omejuje zgolj na poletne mesece, kar spet vpliva na cene. Čeprav so nekatera podjetja zaradi višjih cen imela kratkoročne koristi, pa se mnogi potrošniki borijo, da bi se lahko spopadli s povečanimi stroški, piše portal Kroati.de

Posledice za turizem

Na prihodnji razvoj turizma na Hrvaškem bo gibanje cen močno vplivalo. To je zagotovo eden najvažnejših izzivov za turizem. Možnost nadaljnje rasti cen, ne le zaradi omejene kupne moči domačega prebivalstva, bi lahko pripeljala do tega, da bi državo začeli zapuščati visoko kvalificirani strokovnjaki, kar bi imelo resne posledice.

Za nadaljevanje ugleda Hrvaške kot atraktivne turistične destinacije pa je ključnega pomena ne le vzdrževanje uravnotežene politike cen, pač pa tudi neprekinjeno vlaganje v turistično infrastrukturo, še navaja portal. Modernizacija namestitev, dobro razvite ceste in trajnostne prostočasne aktivnosti, ne bodo predstavljale le dodane vrednosti k turistični ponudbi, pač pa bodo služile tudi zaščiti naravnih virov in lepote države. Ti koraki so ključnega pomena za vzdrževanje dolgoročne konkurenčnosti Hrvaške v primerjavi z drugimi popularnimi destinacijami, kot so Italija, Turčija ali Egipt.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje