Na veliko noč, 14. aprila 1895, je Ljubljano, njenih 31.000 prebivalcev in okoli 1.400 stavb, prizadel rušilni potres. Do tal je bilo treba porušiti 10 odstotkov stavb, vse pa so bile potrebne obnove. V naslednjem desetletju je na ruševinah zraslo več kot 400 novih stavb, številne so popravili, vpeljali so električno razsvetljavo in uredili kanalizacijo. Začel se je preporod Ljubljane, ki ga je najbolj zaznamoval novi umetnostni slog, art nouveau, ki je bil v poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju priljubljen slog arhitekture v Evropi.
V Ljubljani je secesijsko gibanje dobilo edinstveno obliko, znano kot ljubljanska secesija. Ljubljanska secesija je nastala pod vplivom dunajske secesije, vendar je imela tudi izrazit slovenski značaj. Nastala je v začetku 20. stoletja, v času velikih družbenih in političnih sprememb v Sloveniji. Nekateri izmed opaznih primerov secesijske arhitekture v Ljubljani so stavba Zadružne gospodarske banke, Grand hotel Union in Zmajski most. Te zgradbe odlikujejo zapleteni dizajni, dekorativni elementi in organski motivi, ki so značilni za secesijski slog. Secesija Ljubljane je imela pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne identitete mesta in je še danes vir navdiha za arhitekte in umetnike.
Zadružna gospodarska banka (1922), Miklošičeva cesta – Ivan Vurnik
Poznosecesijski biser nasproti hotela Union je bil zgrajen po naročilu Zadružne gospodarske banke ter načrtih velikega slovenskega arhitekta Ivana Vurnika (1884–1971). Z bogato okrašenim živobarvnim pročeljem izstopa iz svojega urbanističnega konteksta, čeprav stoji v jedru secesijske četrti mesta, ki je že v osnovi barvno precej pestra. Stavba velja za enega najlepših primerov arhitekture narodnega sloga. V notranjosti je prav tako čudovito poslikana bančna dvorana barvnim steklenim stropom. Za poslikavo zunanjosti in notranjosti ima veliko zaslug tudi arhitektova soproga slikarka Helena Kottler Vurnik, po rodu Dunajčanka, ki je sodelovala pri moževem raziskovanju in ustvarjanju tipične slovenske arhitekture. Na fasadi stavbe sta Vurnik in Helena uporabila stilizirane motive nagljev in slovenskih pokrajin v močno kontrastnih ”slovenskih” barvah.
Zmajski most (1901), Jurij Zaninovič
Zmajski most je bil prva prava železobetonska konstrukcija v mestu ter eden prvih pa tudi največjih tovrstnih mostov v tedanji Evropi. Ob svojem odprtju je nosil ime Jubilejni most Franca Jožefa I., na stranicah so v ta namen izpisane letnice 1848–1888. Namesto zmajev so bili sprva predvideni krilati levi. Na njem so prvič v Sloveniji položili asfaltno prevleko. Projekt mostu je izdelal Avstrijec prof. Josef Melan, znameniti projektant železobetonskih mostov in oče teorije statičnega izračuna velikih visečih mostov. Secesijski videz mostu je delo dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, učenca Dunajske šole. Po Zaninovićevih načrtih so bile izdelane betonske obloge, balustrade, pa tudi kipi zmajev iz bakrene pločevine (štirje veliki in 16 manjših zmajev). Tudi svetilke na ograji mostu so del originalnega okrasja in so prvotno delovale na plin. Danes se šteje za enega najlepših primerov secesijske arhitekture mostov na svetu in je zaščiten kot tehniški spomenik.
Krisperjeva hiša (1901) ob Miklošičevem parku – Maks Fabiani
Fabiani je pročelje oblikoval v lahkotnem secesijskem slogu po vzoru sodobne dunajske arhitekture, s cvetličnimi in rastlinskimi stiliziranimi okraski, ki spominjajo na motiv udarca z bičem, v tistem času posebej priljubljenega v Belgiji.
Drofenigova hiša (1914), Mestni trg – Karl Brunnler
Drofenigova hiša je prva stavba v Ljubljani s skeletno železobetonsko konstrukcijo in montažnim jeklenim pročeljem. Na fasadi je arhitekt uporabil dekorativne elemente secesije. Hiša je tudi izjemen primer umeščanja moderne arhitekture v historično mestno jedro.
Urbančeva hiša (1903), Prešernov trg – Friedrich Sigmundt
Urbančeva hiša je bila prva ljubljanska veleblagovnica. Gradnjo je naročil veletrgovec Feliks Urbanc. Zgrajena je v slogu art nouveau, zasnoval pa jo je imenitni graški arhitekt Friedrich Sigmundt. Glavni vhod krasi steklena struktura v obliki rože, kot simbol trgovine pa je nad vhodom postavljen tudi kip rimskega boga Merkurja.
Ljubljanska Drama (1911), Erjavčeva cesta – Alexander Graf
Secesijsko stavbo, ki je bilo zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa, je financiral nemški del ljubljanskega prebivalstva. V stavbi pa je bilo nemško gledališče, v njej pa so se odvijale tudi veselice, razne igre z žogo, plesi, sabljanje in podobno. Stavba ima dominantno arhitekturo z zelo razgibano stavbno maso. Na glavni fasadi je nadstropni del predrt s širokim polkrožno sklenjenim oknom in nad njim je volutasto čelo z veliko secesijsko okrašeno kartušo.
Hauptmanova hiša (1904), Prešernov trg – Ciril Metod Koch
Po ljubljanskem potresu (1895) je hišo kupil trgovec Adolf Hauptmann, Koch pa je izdelal načrt za prenovo zgradbe v secesijskem slogu. Hiša je bila prenovljena tako, da je bilo pročelje obloženo z barvnimi keramičnimi ploščicami v geometrijskem vzorcu in v kontrastno zeleno-modro-rdečih barvnih tonih. Med pritličjem in prvim nadstropjem je ozek venčni pas, med prvim in drugim nadstropjem pa je venec širši.
Hotel Union (1908), Miklošičeva ulica – Josip Vancas
Hotelska fasada in notranjost sta zasnovani v secesijskem slogu – glavno fasado, ki sicer sledi klasičnim kompozicijskim načelom, krasijo rastlinski motivi, interjer pa je svoj secesijski videz do danes skoraj popolnoma izgubil. Ob odprtju je imel 120 sob, salone, veliko koncertno dvorano z jekleno streho, restavracije, kavarno, vinsko klet, električno razsvetljavo, dvigalo, centralno ogrevanje, vrt in garažo za avtomobile.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
