Presenetljiva spoznanja o delovanju kave. Ni pomemben le kofein

Ko pomislimo na kavo, jo skoraj samodejno povežemo s kofeinom – snovjo, ki nas zbudi, izostri pozornost in prežene utrujenost.

Toda nove raziskave kažejo, da je ta predstava preveč poenostavljena.

Študija, objavljena v reviji Nature Communications, razkriva, da kava deluje na naše telo in možgane na precej bolj zapleten način, ki presega zgolj učinke kofeina.

Raziskovalci z University College Cork na Irskem so se osredotočili na povezavo med kavo in črevesnim mikrobiomom – skupnostjo mikroorganizmov v našem prebavnem sistemu, ki ima presenetljivo velik vpliv na zdravje, vključno z delovanjem možganov.

Ugotovili so, da redno pitje kave spreminja sestavo teh mikroorganizmov in s tem vpliva na kemično okolje v telesu.

Te spremembe niso nepomembne. Mikrobiom sodeluje pri tvorbi molekul, ki lahko vplivajo tudi na živčni sistem. Prav tu postane zgodba zanimiva: raziskava nakazuje, da lahko kava prek črevesja posredno vpliva na delovanje možganov ter miselne sposobnosti in vedenje.

V v enem delu študije so so raziskovalci obravnavali psihološke značilnosti in vedenjske odzive, pa tudi črevesni mikrobiom in presnovne snovi v telesu 31 pivcev kave, ki so popili od tri do pet skodelic na dan, in jih primerjali z enakimi podatki zbranimi od druge skupine 31 udeležencev, ki kave niso pili.

Rezultati so pokazali tri glavne stvari. Prvič, pivci kave imajo drugačno sestavo črevesnih bakterij kot nepivci. Drugič, te razlike so povezane s spremembami v določenih molekulah, ki lahko vplivajo na delovanje možganov. In tretjič, pri pivcih kave so zaznali tudi nekatere razlike v vedenju, na primer nekoliko večjo impulzivnost in čustveno odzivnost.

Kofein ni "nujni del enačbe"

Na začetku študije med skupinama ni bilo razlik glede indeksa telesne mase, krvnega tlaka, stresa, tesnobe, depresije, prebavnih simptomov, kakovosti spanja ali telesne dejavnosti.

Da bi ugotovili, ali je kofein nujen del enačbe, so raziskovalci vseh 31 pivcev kave prosili, naj se za dva tedna odpovejo svojim vsakodnevnim skodelicam kave.

Po obdobju abstinence so pivci kave pijačo znova uvedli v prehrano: 16 jih je tri tedne pilo kavo s kofeinom, 15 pa brezkofeinsko kavo.

Udeleženci niso vedeli, katero kavo pijejo.

Po ponovni uvedbi kave so vzorci črevesnega mikrobioma pri vseh pivcih kave pokazali spremembe, povezane s prisotnostjo kave.

Rezultati pa so pokazali tudi, da so nekateri sevi črevesnih mikrobov občutljivi na prisotnost kave, ne glede na to, ali vsebuje kofein ali ne.

Pri opazovanju vedenja so raziskovalci pri rednih pivcih kave zaznali nekoliko večjo čustveno odzivnost in impulzivnost.

To pomeni, da so se v povprečju hitreje in intenzivneje odzivali na dražljaje iz okolja ter sprejemali odločitve z manj premisleka.

Takšne razlike ne pomenijo nujno slabega delovanja, temveč prej nakazujejo drugačen slog odzivanja — bolj hiter in občutljiv na okolje.

Ključna ugotovitev celotne raziskave pa je, da teh učinkov ni mogoče pripisati samo kofeinu.

Kava vsebuje več sto bioaktivnih spojin, ki delujejo skupaj in vplivajo na telo na različne načine.

Tudi brezkofeinska kava vpliva na delovanje možganov

To pa pomeni tudi, da brezkofeinska kava ni zgolj "nevtralna alternativa" običajni kavi.

Njene sestavine lahko še vedno vplivajo na mikrobiom in s tem posredno tudi na možgansko delovanje.

Učinki kave so torej rezultat zapletenega prepletanja različnih snovi, ne le ene same aktivne komponente.

Nova spoznanja postavljajo pod vprašaj dolgoletno prepričanje, da je kofein glavni – ali celo edini – dejavnik učinkov kave.

Namesto tega se kaže slika, v kateri kava deluje kot kompleksna mešanica snovi, katerih skupni učinek je odvisen od medsebojnega delovanja in odziva posameznika.

Za ljubitelje kave to pomeni, da izbira med kofeinsko in brezkofeinsko različico ni zgolj vprašanje stimulacije.

Tudi skodelica kave brez kofeina lahko vpliva na telo na subtilne, a merljive načine.

Hkrati pa raziskava opozarja, da teh učinkov še ne razumemo v celoti, kar odpira prostor za nadaljnje raziskave.