Litva razbila mrežo ruskih obveščevalcev: 13 oseb obtožili dveh poskusov umora

Litva, ki velja za eno najglasnejših zaveznic Ukrajine in ostro nasprotnico režima v Moskvi, je poskrbela za razkritje obsežne mednarodne obveščevalne mreže. Načelnik litovske kriminalistične policije Saulius Briginas je namreč sporočil, da so obtožili trinajst oseb iz različnih držav zaradi dveh poskusov umorov v glavnem mestu Vilna.

Obsežna preiskava v tej baltski državi, ki je potekala vse od začetka lanskega leta, je pokazala, da so naročniki kaznivih dejanj delovali v neposrednem interesu ruske vojaške obveščevalne službe GRU.

Osumljence, med katerimi so jih nekaj aretirali že sredi marca v Litvi, so obtožili, da so načrtovali umora dveh oseb. Prva tarča je bil litovski državljan, sicer prepoznaven aktivist in zbiratelj dobrodelne pomoči za Ukrajino, druga tarča pa je bil ruski državljan in kritik režima v Moskvi, ki se aktivno bori za pravice baškirske etnične manjšine v Rusiji. Litva mu je zaradi delovanja pred tem podelila politični azil.

"Priča smo hibridnim kaznivim dejanjem, usmerjenim proti državam Evropske unije, njihovi nacionalni varnosti in osebam, ki delujejo v podporo Ukrajini," je dogajanje ostro obsodil Briginas.

Kot poroča agencija Reuters, litovska policija utemeljeno sumi, da ista skupina stoji tudi za drugimi nedavnimi mednarodnimi incidenti, med drugim za požigom vojaške opreme v Bolgariji in vohunjenjem proti grškim oboroženim silam.

Po navedbah ukrajinske policije naj bi pri delovanju omenjene skupine šlo za "rusko obveščevalno mrežo", ki je skušala izvesti atentate na nekatere ukrajinske novinarje in predstavnike ukrajinske obveščevalne službe.

Moskva, ki sicer tovrstne navedbe vztrajno zanika, se tudi tokrat nanje ni odzvala. So pa nekateri podobni primeri že dočakali tudi sodni epilog, med drugim v Združenem kraljestvu, kjer so vpleteni priznali, da jih je najela Rusija.

Diplomatski spor med Kijevom in Tel Avivom

Kot poroča britanski Guardian, pa se Ukrajina poleg vseh varnostnih groženj, ki jih predstavlja vojna, zapletla še v diplomatski spor z Izraelom. Razlog za spor med državama naj bi bila pošiljka ukradenega žita z zasedenih ukrajinskih ozemelj, ki se je znašla na eni od ladij v izraelskem pristanišču Hajfa.

Po navedbah Kijeva so izraelske oblasti o ukradenem žitu obvestili že pred nekaj časa, vendar odgovora niso prejeli.

Izraelsko stran so pozvali, naj ladje z ukradenim žitom ne sprejme, saj s takšnim ravnanjem neposredno in resno škodujejo medsebojnim odnosom med državama.

Zato je vodja ukrajinske diplomacije Andrij Sibiga na zagovor poklical izraelskega veleposlanika v Ukrajini in ga opozoril na "pomanjkanje odziva Tel Aviva glede omenjene zadeve", poroča Guardian.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je bil sicer oster zaradi potez vodje ukrajinske diplomacije, a je dodal, da bodo zadevo preučili. Evropska unija je sicer že leta 2024 ugotovila, da si Rusija prilašča ukrajinsko žito, ki ga nato na lastne izvozne trge pošilja pod oznako rusko žito.

Poljska napoveduje izdelavo "armade dronov"

Medtem pa v Ukrajini še naprej divja brutalna vojna, saj se ruski napadi z raketami in droni stopnjujejo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da je Rusija proti Ukrajini v zadnjem tednu izstrelila približno 1.900 dronov, okoli 1.400 vodenih letalskih bomb in okoli 60 raket.

Zelenski pa je med drugim sporočil, da so zavezniške države v zvezi Nato – brez ZDA – sofinancirale nakup ameriškega orožja. EU je prav tako Ukrajini odobrila nov obsežen paket finančne pomoči v obliki 90 milijard evrov težkega posojila, Bruselj pa je napovedal tudi nov sveženj sankcij proti Moskvi.

Zaradi nadaljevanja ruske agresije v Ukrajini je poljski premier Donald Tusk napovedal, da bo Poljska več vlagala v nove vojaške tehnologije. Med drugim je napovedal tudi izgradnjo "armade dronov" za večjo obrambno sposobnost Poljske in EU.