Prespansko jezero, ki je blizu Ohridskega jezera, je ostalo neokrnjeno na tisoče let. Je eno najčistejših jezer na svetu in eden najstarejših vodnih ekosistemov na stari celini. V 40 letih je izgubilo že sedem odstotkov svoje površine in kar polovico vode.
Prespansko jezero, ki leži na tromeji Grčije, Albanije in Severne Makedonije, je ostalo nedotaknjeno več tisočletij, a se od 80. let prejšnjega stoletja zaradi vpliva podnebnih sprememb ter nenadzorovanega črpanja in onesnaževanja z zaskrbljujočo hitrostjo zmanjšuje.
Prazgodovinsko jezero je sodeč po raziskavi, ki jo je navedla Nasa, izgubilo že sedem odstotkov svoje površine in polovico vode, ki je bila nekdaj v njem, piše dnevnik.hr.
Količina vode v jezeru se zmanjšuje zaradi višjih temperatur ozračja. Poleg večjega izhlapevanja je težava tudi, da so se zaradi pomanjkanja snega presušili potoki, ki so se stekali v jezero. Po besedah čuvajev sicer prekrasnega naravnega parka in jezera se je voda ponekod umaknila tudi do tri kilometre.
Po ocenah strokovnjakov je Prespansko jezero eno najstarejših sladkovodnih ekoloških sistemov na celini, staro je od enega do pet milijonov let. Nastalo je v času pliocena in je po navedbah na uradni spletni strani makedonskega turizma Macedonia Timeless eno najbolj čistih jezer na svetu.
Populacije bi se lahko zmanjšale ali celo izumrle
Jezero je dom mnogim živalskih in rastlinskim vrstam, ki so odvisne od vode in jezerskega ekosistema. Kot navajajo na Macedonia Timeless, je okolica bogata z endemičnimi vrstami ptic, v plitvih vodah jezera je več vrst čapelj in galebov-ponirk.
Voda jezera je preživetje za približno dva tisoč vrst rib, ptic in sesalcev ter številne flore, a zaradi pomanjkanja vode bi se lahko habitati mnogih vrst popolnoma spremenili, njihove populacije bi se lahko zmanjšale in potencialno izumrle, je za dnevnik.hr povedal biolog z Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju Zlatko Levkov.
Nadaljnja degradacija bi lahko bila katastrofalna za lokalni ekosistem, pa tudi za Ohridsko jezero, ki se nahaja deset kilometrov zahodneje. Slednjemu je pred dvema letoma grozilo, da bo zaradi čezmernega onesnaženja in nenadzorovanega razvoja izgubilo mesto na Unescovem seznamu naravne svetovne dediščine.
V jezeru pristanejo velike količine kemikalij
Jezero je že desetletja močno onesnaženo, glavni krivec pa so po navedbah dnevnika.hr okoliški sadovnjaki jabolk, ki predstavljajo okrog 70 odstotkov gospodarske dejavnosti v okolici jezera. Po podatkih poročila Razvojnega programa Združenih narodov (UNDP) se v regiji letno porabi približno 65 ton pesticidov, velike količine kemikalij pa končajo prav v jezeru.
Odlaganje biološko razgradljivih odpadkov ter pretirana uporaba gnojil in pesticidov so spodbudili hitro rast biomase v jezeru, kot so alge in invazivne trave, ki ogrožajo endemične vrste. V zadnjih letih je bilo sicer sproženih veliko pobud za boljše obvladovanje škodljivih posledic kmetijskega sektorja, kmetje pa naj bi uporabo pesticidov za zdaj zmanjšali za 30 odstotkov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!