Majhni, okrogli in rahlo gumijasti piškoti iz lepljivega riža so še posebej priljubljeni v Aziji, vendar jih že dolgo uživajo tudi Evropejci. Moči je na voljo v številnih različicah, najpogostejša pa je daifuku – okrogli kolački, polnjeni z različnimi sestavinami, kot so tradicionalna fižolova pasta, črni sezam, arašidi in celo sladoled. Da bi bili čim bolj privlačni, jih pogosto pobarvajo z jedilnimi barvami.
Ker je testo narejeno iz riževe moke nevtralnega okusa, moči postrežejo tudi k slanim jedem, najpogosteje k juham in prigrizkom. Priprava močija se začne z dolgotrajnim postopkom mletja riža, kuhanega na pari ali v vodi, običajno sorte močigome, nato pa se oblikuje v gosto in homogeno zmes, ki se nato razvalja in oblikuje v kroglice.
Čeprav naj bi izviral iz Kitajske, moči že stoletja povezujejo z Japonsko. Prvotno se je pojavil v obdobju Jajoj, železni dobi, ko so ga uživali le premožni, priljubljen pa je ostal vse do obdobja Heian (zadnjega obdobja klasične japonske zgodovine, ki velja za vrhunec kulture) in je služil v verskih obredih. Ljudje so namreč verjeli, da prinaša srečo in zdravje.
Priljubljeni posladek je mnogim prinesel nekaj povsem nasprotnega od sreče – zadušitev in smrt, največkrat med praznovanjem novega leta v Aziji.
Zaradi gumijaste in lepljive teksture ga je treba uživati še posebej previdno, v majhnih grižljajih, da se izognemo nezgodam. Po poročanju japonskih medijev je večina tistih, ki jih zaradi zadušitve z močijem odpeljejo na urgenco, starih 65 let ali več, sledijo otroci. Vsako leto riževi kolački terjajo več življenj.
Če se odločite poskusiti moči, ki ga lahko kupite tudi v trgovinah z azijsko hrano, ga dobro in počasi prežvečite, svetuje Punkufer.hr.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!