Raketa podjetja SpaceX bo poleti trčila v Luno, pravi znanstvenik. Je to nevarno?

Zgornja stopnja rakete SpaceX Falcon 9 podjetja SpaceX Elona Muska naj bi po izračunih astronoma, ki spremlja njeno orbito, trčila v Luno 5. avgusta 2026, poroča BBC Sky At Night Magazine.

Objekt, velik približno kot večnadstropna stavba, že od zaključka lunarne misije leta 2025 tava po vesolju.

Kot piše astronom Bill Gray na astronomski spletni strani Project Pluto, ki je objavil napoved, bo raketa zadela območje blizu kraterja Einstein, ki je komaj vidno približno na položaju "desete ure" ob robu strani Lune, obrnjene proti Zemlji.

Zgornja stopnja rakete, kot je Falcon 9, je njen vrhnji del, ki nosi tovor – bodisi znanstveni instrument, satelit ali kapsulo s posadko – v orbito.

Gray pravi, da je izračunal, da zgornja stopnja Falcona 9 izvira iz misije, ki je 15. januarja 2025 proti Luni izstrelila pristajalnika Blue Ghost in Hakuto-R.

Od takrat kroži okoli Zemlje.

Kaj vemo o trku?

"Septembra 2025 je moja programska oprema za izračun orbit analizirala opazovanja in napovedala trk z Luno 5. avgusta 2026," je Gray zapisal na spletni strani Project Pluto.

Čeprav pravi, da je prepričan o svojih izračunih, opozarja, da se lahko končno mesto trka nekoliko razlikuje od napovedanega.

Po njegovih besedah bo zgornja stopnja Falcona 9 v Luno trčila 5. avgusta 2026 ob 06.44 po univerzalnem času (8:44 po našem času) in bo ob trku potovala s hitrostjo približno 8.700 kilometrov na uro.

Lunina mena bo tik pred zadnjim krajcem, kar pomeni, da bo osvetljen "levi" del Lune – gledano s severne poloble – skupaj z območjem trka.

V našem delu Evrope bo takrat jutro in Luna bo takrat zahajala in bo približno 45 stopinj nad zahodnim obzorjem.

Kljub temu ni verjetno, da bi bil trk viden z Zemlje z amatersko opazovalno opremo, saj bo blisk ob trčenju najverjetneje prešibak, da bi ga lahko opazili z Zemlje tudi z velikim teleskopom.

Nevarnost in skrb vzbujajoč trend

Čeprav trk rakete Falcon 9 v Lunino površje ne predstavlja nevarnosti, Gray v članku opozarja, da dogodek poudarja naraščajočo težavo vesoljskih odpadkov.

Gre za ostanke raket, nedelujoče ali razpadle satelite in druge človeško ustvarjene objekte, ki krožijo okoli Zemlje.

Številni znanstveniki opozarjajo, da količina teh odpadkov narašča, kar bi lahko v prihodnje otežilo izstrelitve satelitov in drugih vesoljskih plovil, vpliva pa že na astronomska opazovanja z Zemlje, o čemer smo pisali tudi mi.

Kopičenje vesoljskih odpadkov ali smeti pa lahko privede do tako imenovanega "Kesslerjevega sindroma", pri katerem trki med deli vesoljskih odpadkov sprožijo verižno reakcijo nastajanja še več odpadkov okoli našega planeta, o čemer smo prav tako že pisali.

Bomo načrtno "zasmetili" Luno?

Nekateri so ob poročanju o trku izrazili tudi bojazen, da bi v prihodnosti za to, da bi zmanjšali količino vesoljskih smeti v orbiti, ostanke raket ali nedelujoče satelite načrtno usmerjali na Luno in jo "zasmetili".

A kaj takega je zelo malo verjetno, saj je to tehnološko precej zahtevno, predvsem pa drago.

Za odstranitev odpadka iz nizke Zemljine orbite (LEO) ni dovolj, da ga “potisnemo proč”.

Če želimo, da doseže Luno, moramo objektu dati precejšnjo dodatno hitrost in ga zelo natančno usmeriti v translunarno trajektorijo. To pa zahteva veliko energije oziroma goriva.

Poleg tega, če objekt ni pravilno usmerjen, lahko ostane v nestabilni orbiti, se lahko vrne v bližino Zemlje, ali pa ustvari še več nevarnih fragmentov.

Najpogostejša in najbolj praktična rešitev, ki jo trenutno uporabljajo, je, da odpadek usmerijo tako, da zgori v atmosferi nad oceanom. Večina materiala pri tem razpade zaradi trenja.

Razvijajo pa se tudi drugi sistemi za "pobiranje" vesoljskih odpadkov, kot so robotske roke, mreže, harpunske tehnologije ali lasersko zaviranje.