Raziskava: te tri navade skrajšujejo življenje, opustite jih še pred 30. letom

avtor:

07. maj 2025. 21:53

| Magazin

krvni tlak, merjenje krvnega tlaka, zdravnik, pacient, zdravje — Foto: PROFIMEDIA

Če pri tridesetih še vedno kadite, čezmerno pijete in niste telesno aktivni, sicer še ni vse izgubljeno, a znanost jasno kaže: vsak dan šteje. To so namreč navade, ki resno vplivajo na vaše dolgoročno zdravje.

Izbire, ki jih sprejmemo v dvajsetih, imajo lahko trajne posledice za naše zdravje v tridesetih, štiridesetih, petdesetih letih in kasneje. Nova raziskava opozarja, da določene tvegane navade, ki nas spremljajo že do 36. leta starosti, lahko občutno poslabšajo duševno in telesno zdravje, poroča nova.rs.

V obsežni študiji, objavljeni v ugledni reviji Annals of Medicine, so raziskovalci izpostavili tri vedenja, ki imajo dolgoročno negativen vpliv na zdravje:

kajenje,
prekomerno uživanje alkohola,
pomanjkanje telesne aktivnosti.

Ti dejavniki so se izkazali kot močni napovedovalci slabšega duševnega in fizičnega zdravja že v zgodnjih srednjih letih.

Raziskava je spremljala 326 posameznikov, rojenih na Finskem, od otroštva do zgodnjih šestdesetih let. Zdravstveno stanje so ocenjevali pri starostih 27, 36, 42, 50 in 61 let, in sicer z zdravniškimi pregledi in lastnim poročanjem udeležencev o svojem zdravju.

Sodelujoči so izpolnjevali vprašalnike o simptomih depresije in splošnem počutju, medtem ko so fizične kazalce ocenjevali na podlagi krvnega tlaka, obsega pasu, ravni sladkorja in holesterola.

Kaj je pokazala raziskava?

Posamezniki, ki so v dvajsetih in zgodnjih tridesetih kadili, pili veliko alkohola in bili telesno neaktivni, so imeli:

višjo stopnjo depresivnih simptomov (+0,38 točke),
povečano tveganje za presnovni sindrom (+1,49 točke),
zmanjšano psihološko blagostanje (–0,14 točke),
slabšo samopodobo glede zdravja (–0,45 točke).

Kajenje je bilo posebej povezano s psihičnimi težavami, alkohol z obojimi – telesnimi in duševnimi –, neaktivnost pa s splošnim slabšanjem fizičnega zdravja.

Ukrepajte čim prej - a nikoli ni prepozno

Glavna avtorica študije dr. Tiia Kekäläinen poudarja, da neprenosljive bolezni, kot so bolezni srca in rak, povzročajo skoraj tri četrtine smrti po svetu, a da lahko z zdravim življenjskim slogom te bolezni preprečimo in podaljšamo življenje.

Po njenih besedah ni nikoli prepozno za spremembe: "Tudi spremembe v srednjih letih lahko prinesejo koristi v poznejšem življenju."

Avtorji sicer priznavajo, da raziskava ni vključila prehrane, ki je pomemben dejavnik zdravja. Prav tako vedenjski vzorci morda niso enako tvegani in ne vplivajo vsi enako na posameznika.