Kmetijski minister umaknil prehranske smernice z vladnih strani, avtorji zaskrbljeni

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Cigler Kralj je s spletne strani vlade umaknil prehranske smernice, ki so nastale v času vlade Roberta Goloba.

Na prehranske smernice "Prehrana za zdravje in planet" (SSP2025) se je po objavi usul val kritik. Načinu priprave in objave smernic so med drugim nasprotovali predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Inštituta za nutricionistiko in ljubljanske biotehniške fakultete, ki so opozorili, da njihove pripombe večinoma niso bile upoštevane.

Kmetijski minister je danes napovedal, da bodo v sodelovanju s strokovnjaki pripravili nove smernice.

Kot je po srečanju s kmetijskimi organizacijami povedal novi minister, so bila v zdaj umaknjenih smernicah navedena imena več strokovnjakov, med njimi z NIJZ, ki so smernicam nasprotovali, in po njihovih besedah niso imeli možnosti vplivati na končno besedilo.

"Kot kmetijski minister želim pokazati – ob tem imam podporo kmetijskih organizacij –, da ne bom dovolil, da se da aktivizmu prednost pred stroko," je dejal Cigler Kralj.

Poudaril je, da "moramo zagotoviti, da ima stroka ključno besedo", in dodal, da so sicer zadnje veljavne smernice, pred temi, ki so nastale pod Golobovo vlado, "zastarele in ne ustrezajo več sodobnim potrebam in življenjskemu slogu ljudi".

Napovedal je, da bo v kratkem sklical vse deležnike, ki se bodo dogovorili o pripravi novih smernic. Po njegovih besedah so pri pisanju pripravljeni sodelovati tudi NIJZ, Inštitut za nutricionistiko in kmetijske organizacije.

NIJZ in drugi pozdravili umik

NIJZ, Inštitut za nutricionistiko in Biotehniška fakulteta UL so umik "neusklajenega dokumenta" pozdravili. Menijo, da se zdaj odpira možnost za pripravo novih smernic na strokoven, transparenten, vključujoč in znanstveno ustrezen način.

"Nacionalne prehranske smernice imajo pomemben vpliv na javno zdravje, vzgojo in izobraževanje, zdravstveni sistem, verigo preskrbe s hrano, prehransko politiko ter vsakodnevne prehranske izbire prebivalcev," so še zapisali strokovni direktor NIJZ dr. Ivan Eržen, dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete.

Poudarili so, da vsebina smernic ne sme biti predmet pogajanj med posameznimi interesnimi skupinami, ampak mora temeljiti izključno na znanstvenih dokazih in širšem strokovnem soglasju.

Kot je dejal dr. Pravst, umika dokumenta ne smemo razumeti kot zmago ene ideologije nad drugo, ampak kot priložnost za pripravo strokovno usklajenih smernic, ki bodo prebivalcem pomagale do bolj zdrave prehrane.

"Raziskave že vrsto let kažejo prenizek vnos zelenjave, polnozrnatih žit in prehranske vlaknine ter previsoko porabo visoko procesiranih živil, tudi procesiranih mesnih izdelkov," je dodal.

Avtorji smernic zaskrbljeni

Vodji priprave smernic, živilska tehnologinja dr. Nataša Fidler Mis ter zdravnik internist in kardiolog v UKC Ljubljana, profesor na medicinski fakulteti dr. Zlatko Fras sta ob objavi smernic poudarila, da je proces priprave vključeval interdisciplinarno sodelovanje ter nacionalne in mednarodne recenzije.

Danes pa sta v javnem pismu v imenu avtorjev zapisala, da politične razprave o morebitnem umiku oziroma nespoštovanju smernic spremljajo z zaskrbljenostjo.

Poudarila sta, da so smernice pomemben strokovni dokument na področju zdravja, prehrane, trajnosti in prehranske politike ter so vključene v akcijski načrt za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.

Zavrnila sta tudi navedbe o nestrokovnosti in poudarila, da gre za "celovit javnozdravstveni dokument, pripravljen skozi natančno dokumentiran večleten interdisciplinaren proces na podlagi sodobnih znanstvenih dokazov, mednarodnih metodoloških standardov ter ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov", in da "smernice temeljijo na več kot 1.100 znanstvenih virih".

"Smernice ne prepovedujejo posameznih živil niti ne predpisujejo izključno rastlinske prehrane. Njihov namen je, da na podlagi znanstvenih dokazov pomagajo ljudem izbirati bolj uravnoteženo in zdravo prehrano, zmanjševati tveganje za kronične bolezni, krepiti prehransko varnost ter spodbujati dolgoročno zdravje prebivalstva, pri čemer hkrati upoštevajo tudi trajnost prehranskih sistemov in pomen lokalno pridelane hrane," sta še zapisala Fidler Mis in Fras.

"Pri tako pomembnem strateškem dokumentu, kot so nacionalne prehranske smernice, ni prostora za politično preigravanje ali kratkoročne politične interese," sta dodala in poudarila, da "smernice optimalno naslavljajo zdravje prebivalstva, prehransko varnost in dolgoročni razvoj prehranskega sistema ter zato presegajo posamezna mandatna obdobja in politične opcije".

Kot pravita, so različni pogledi in strokovne razprave legitimni in dobrodošli, manj razumljivo pa je, da se pozivi k opuščanju ali ukinjanju smernic pojavljajo brez predhodnega dialoga z avtorji, recenzenti in strokovnjaki, ki so pri njihovem nastajanju sodelovali več let. "Pri vprašanjih, ki zadevajo zdravje celotne populacije, bi pričakovali, da bodo morebitne pomisleke najprej obravnavali v strokovnem dialogu ter na podlagi preverljivih dokazov," sta dodala.