Svoboda, SD in Levica v nov poskus iskanja podpore za uvedbo preferenčnega glasu

Poslanke Lucija Tacer (Svoboda), Meira Hot (SD) in Tina Brecelj (Levica in Vesna) so na novinarski konferenci pojasnile, da predlagajo začetek postopka spremembe 80. člena ustave, ki opredeljuje sestavo in volitve v državni zbor. Na ravni Slovenije bi oblikovali 18 volilnih enot, v vsaki od teh pa bi volivci volili po pet predstavnikov v državni zbor, pri čemer bi imeli možnost preferenčnega glasu.

Kot so pojasnile, predlagajo uvedbo relativnega preferenčnega glasu, kar pomeni, da bo posameznik lahko glasoval za konkretno kandidatko ali kandidata na listi, s čimer bo njegov glas hkrati štel tudi za listo, lahko pa bo še vedno glasoval tudi samo za listo.

Kot je spomnila Tacer, je bil predlog v podobni obliki vložen že v prejšnjem mandatu, predstavila pa ga je NSi. "V prejšnjem mandatu so glasovali proti svojemu predlogu, zdaj smo ocenili, da je to res najbolj državotvoren korak, ki ga lahko naredimo, da na začetku mandata poskusimo s tem predlogom, ki je bil na desni strani prepoznan kot dober. Takrat so se iskali različni izgovori, da se tega ni podprlo, zdaj pa imajo znova priložnost," je dejala Tacer.

"Upamo, da nobena stranka ne bo dala svojih interesov pred interese ljudi"

Kot je napovedala Tacer, bodo tako po vložitvi predloga poslali vabila poslanskim skupinam, da se še pred sejo na ustavni komisiji uskladijo, kjer se le da, potem pa pričakujemo tudi tvorno sodelovanje med postopkom na ustavni komisiji.

Po njenih navedbah so vse parlamentarne stranke razen SDS v svojih nastopih in programih že povedale, da je takšna rešitev zanje sprejemljiva in so celo obljubile državljanom, da se bodo zanjo zavzemale. "Upamo, da tokrat nobena politična stranka ne bo dala svojih interesov pred interese ljudi," je dodala Tacer.

Hot je ob tem poudarila, da "ne gre zgolj za neko tehnično spremembo volilnega sistema, ampak za vprašanje zaupanja v politiko, zaupanje v demokracijo, zaupanja v državni zbor in za vprašanje zaupanja v referendumsko odločitev". Kot je namreč spomnila, so se volivke in volivci zelo jasno izrekli na posvetovalnem referendumu in z veliko večino podprli uvedbo prednostnega glasu.

Na posvetovalnem referendumu za uvedbo preferenčnega glasu skoraj 71 odstotkov volilcev

Uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v državni zbor je junija 2024 na posvetovalnem referendumu ob nekaj več kot 41-odstotni udeležbi podprlo skoraj 71 odstotkov volivcev, proti pa jih je glasovalo dobrih 29 odstotkov.

"S tem so podali zares jasno sporočilo politiki, da si državljanke in državljani želijo imeti več neposrednega vpliva na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu, želijo si bolj pravičnega sistema, da stranke ne določajo same, kdo jih bo zastopal, temveč da imajo možnost, da poleg stranke podelijo glas tudi posamezniku," je dejala Hot.

Brecelj pa je poudarila, da uvedba preferenčnega glasu pomeni manj odločanja v strankarskih pisarnah in več odločanja na voliščih. "Preferenčni glas konkretno vpliva na poimensko sestavo parlamenta. Volivci namreč ne morejo biti le navijači svojih ekip, oni morajo imeti možnost določitve, kdo bodo tisti, ki bodo v njihovem imenu igrali," je dejala poslanka Levice.

Prepričana je, da je na ta način demokracija močnejša. "Demokracija je močnejša tudi takrat, kadar je med volivcem in izvoljenim poslancem čim manj posrednikov. Vsak korak, ki volivca približa izvoljenemu poslancu, je zato korak k boljši in bolj neposredni demokraciji," je dodala Brecelj.

Todorović: Če bo predlog dober, ga bo Resnica podprla

Da bodo njihov predlog preučili in ga podprli, če bo dober, je že napovedal poslanec Resnice Nedeljko Todorović. Poudaril je, da Resnica podpira uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in da je to tudi del njihovega programa. Ob tem je sicer dodal, da konkretnega predloga ne pozna in da ga zato ne more komentirati.

Nov poskus Svobode, SD in Levice za uvedbo preferenčnega glasu je komentiral tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vinko Gorenak. Ta je dejal, da je za sprejem take spremembe potrebna dvotretjinska večina in da brez podpore vladnih strank to ne bo mogoče.