Okostje mladeniča razkriva, kako močno je bil povezan rimski imperij in kako potovanja na dolge razdalje že takrat niso bila nič nenavadnega.
Britanski arheologi so med izkopavanji na gradbišču avtoceste v bližini Cambridgea našli človeško okostje. Ob njem ni bilo nobenih osebnih predmetov, ki bi kazali, kdo bi lahko bil pokojni, zato so ga poimenovali kar Offord Cluny 203645 – po imenu vasi, v kateri so ga našli, in številki primera.
Sprva so arheologi menili, da gre za nepomembno odkritje ostankov trupla domačina iz časa, ko so Veliki Britaniji vladali Rimljani, potem pa se je izkazalo, da je odkritje pomembnejše, poroča britanski BBC. Dr. Marina Silva iz laboratorija za starodavno genomiko na Inštitutu Francis Crick v Londonu, ki je iz ostankov pridobila in sestavila mladeničev DNK, je ugotovila, od kod je prišel mladenič, ki so ga pokopali v jarku med letoma 126 in 228.
V intervjuju za BBC je povedala, da je bilo delo težavno. “To ni kot testiranje DNK še živega človeka. Genom je bil zelo razdrobljen in poškodovan,” je dejala. “Prva stvar, ki smo jo videli, pa je bila, da je bil genetsko zelo drugačen od drugih posameznikov iz rimskega obdobja, ki so jih preučevali do zdaj.” Izkazalo se je, da je pred dvema tisočletjema rojen mladi moški v Veliko Britanijo prišel iz oddaljenih krajev, območja današnje južne Rusije, Armenije in Ukrajine. Območje se je takrat imenovalo Sarmatija, njegovi prebivalci, Sarmati, pa so bili nomadski prebivalci iranskega izvora, znani predvsem po svojih jahalnih spretnostih.
Kako se je torej mladenič iz kaspijskih step znašel tako daleč od doma? Da bi našla odgovore, je ekipa z arheološkega oddelka Univerze Durham pregledala tudi njegove fosilizirane zobe, na katerih so tudi po dveh tisočletjih lahko našli kemične sledi tega, kar je jedel. Iz zgodovinskih zapisov so vedeli, da je bila v času mladeničevega življenja sarmatska konjenica vključena v rimsko vojsko in da so takrat eno od enot napotili v Britanijo. Raziskava mladeničevega zobovja pa je pokazala, da je na območje današnje Velike Britanije prišel še kot otrok, kar kaže, da je bil sin ali suženj enega od sarmatskih konjenikov, ki jih je na Otok poslal takratni rimski cesar Mark Avrelij.
“Ali je ta mladenič zrasel in nato postal del te konjeniške enote? Ne moremo reči, ker nimamo nobenih najdb ali predmetov iz njegovega groba, ki bi ga povezovali z rimsko vojsko ali Sarmati. Če je bil mladenič del konjenice, je morda umrl na poti do vojaškega območja,” je povedal Alex Smith, vodja izkopavanj za glasilo Inštituta Francis Crick, ki je objavilo poročilo o raziskavi, ki so jo sicer objavili v znanstveni reviji Current Biology.
Najdba in raziskava sta še en kamenček v mozaiku, ki dokazuje, da so bila v rimskem obdobju potovanja na dolge razdalje običajna. Ljudje so se selili z enega skrajnega roba imperija na drugega zaradi ekonomskih migracij, vojne, suženjstva ali zaradi sodelovanja pri upravljanju imperija. Najdba mladega moškega iz Sarmatije v Britaniji pa razkriva dvoje: kako globoko je bil povezan celoten rimski imperij, od Kavkaza pa do podeželskega Cambridgeshira, in pripoveduje eno od zgodb navadnih ljudi, ki stojijo za velikimi zgodovinskimi dogodki in ki večinoma ostajajo skrite v senci zgodb bogatih in močnih, ki pišejo zgodovino.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje