Številne študije dokazujejo, da je vloga družabnih iger veliko večja, kot si mislimo. Spodbujajo namreč učenje in pridobivanje novega znanja. V slovenskih šolah se tako veliko premalo poudarka daje na primer igranju šaha, ki močno vpliva na razmišljanje, načrtovanje, strategije in predvidevanje.
Raziskave dokazujejo, da pri učenju z igro novo znanje pridobivamo veliko hitreje. Skrivnost je v motivaciji, ki je pri igrah veliko večja kot pri učenju, saj so igre zabavnejše. Skupinske in družabne igre so dobile svoj prostor tudi v učnih načrtih. Izsledki znanstvenih študij razkrivajo, da družabne igre pomembno vplivajo na sposobnost pomnjenja in kreativnega mišljenja ter hitrejšo socializacijo otrok.
Šah: Možgani so pri igranju šaha zelo aktivirani, zato ni čudno, da ga v ruskih šolah uvrščajo celo na šolski urnik. Šahovska igra dokazano spodbuja intelektualni razvoj otrok, saj jih nauči reševanja problemov in prepoznavanja vzorcev, izboljšuje njihovo koncentracijo in matematično dojemanje ter jih vpelje v svet pozitivnih načel. Šahovska stroka dokazuje, da je starost, v kateri naj bi otrok vzpostavil prvi stik s šahovsko igro, od pet do šest let.
Scrabble: Spodbuja kreativno mišljenje skozi sestavljanje daljših besed. Obenem otrok usvaja osnove pravopisa in pravilno črkovanje. Pomembno pomaga tudi pri utrjevanju branja.
Potapljanje ladjic: Otroka uči potrpežljivosti in strateškega razmišljanja. Pomaga pri razvoju sposobnosti iskanja novih načinov za rešitev določenega izziva in premagovanja ovir.
Activity: Zagotovo ena od boljših družabnih iger za spoznavanje pomembnosti timskega duha. Zaradi pantomime, risanja in razmišljanja spodbuja številne učne procese – fine in grobe motorike, kreativnosti, hitrega iskanja rešitev.
Madžong ali tudi mahjong: Igra za štiri igralce, ki izvira iz Kitajske. Vsak igralec igra zase. Igra vključuje elemente domin in pokra, od igralcev pa zahteva spretnosti, kot so poskušanje, opazovanje, strategija, računanje, spomin in v določeni meri sreča. Stopnja sreče je odvisna od igrane različice igre in je lahko postranski ali pa tudi glavni dejavnik za zmago v igri. V Aziji jo veliko igrajo kot igro na srečo. Vsak igralec dobi 13 ali 16 ploščic, odvisno od različice igre. V vsakem koraku igralec izvleče in si založi eno ploščico. Cilj igre je zbrati čim več ploščic.
Naseljenci otoka Catan: Cilj družabnih iger pa vsekakor ni samo medgeneracijsko povezovanje, temveč so namenjene tudi razvijanju različnih sposobnosti, kot so fina motorika, jezikovne in matematične veščine ter podobno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!