Willendorfska Venera po več kot stotih letih, odkar so jo odkrili, še vedno buri duhove. Strokovnjaki še vedno niso prepričani, zakaj in kje je bila narejena. Zapisi o predmetih prazgodovinske umetnosti ne obstajajo, zato tudi pomen Venere za vedno ostaja zavit v skrivnost.
Leta 1908 so v avstrijski vasici odkrili 25 do 30 tisoč let star kipec ženske in ga poimenovali Willendorfska Venera. Gre za umetnino iz obdobja paleolitika oziroma kamene dobe, obdobja veliko pred časom pisave in stalnih naselbin. Njene pretirane proporce s prevelikimi prsmi, trebuhom in stegni so zgodovinarji tolmačili na načine, ki so zmeraj vključevali plodnost in spol, a resnična funkcija kipca do danes ostaja skrivnost, piše portal punkufer.hr.
Narejena je iz oolitskega apnenca in ima prepoznavno obliko z velikimi prsmi, trebuhom in zadnjico. Ima zožene noge z velikimi stegni, vendar brez stopal, tanke roke in zaobljeno glavo z vtisom kodrastih las ali klobuka okoli nje. Willendorfska Venera nima obraza, njene genitalije pa so prikazane razmeroma podrobno. Prvotno je imel kipec rdečkasto oker barvo, a se je skozi leta razbarval.
Čeprav so jo našli v avstrijski vasi Willendorf, je nedavna znanstvena analiza pokazala, da oolitske figure izvirajo iz severne Italije, manj verjetno pa iz Ukrajine. Material zagotovo ne izvira iz Avstrije, kar nakazuje na to, da je ali surovi material ali dokončan kipec v določenem trenutku potoval iz ene države v drugo.
Ker je kamen veliko starejši od same rezbarije, je bilo Willendorfsko Venero težko datirati. Strokovnjaki so kipec ob vnovičnih analizah ocenili kot vsakič starejši, a je trenutno sprejeta ocena 25–30 tisoč let. Venera je ena najstarejših tridimenzionalnih predstavitev človeške oblike, ki so jih doslej odkrili.
Kaj pravzaprav predstavlja?
Nemogoče je z gotovostjo vedeti, zakaj so kipec ustvarili. Ker ljudje takrat niso znali pisati, seveda pa ne obstaja noben zapis, ki bi lahko pomagal razvozlati njegov pomen.
Brez pisnih zapisov in redkih fizičnih dokazov raziskovalci zelo malo vedo o kulturi, ki je ustvarila Venero. Predvsem verske prakse in drugi sistemi verovanj, ki bi lahko pojasnili pomen prazgodovinske umetnosti, puščajo le malo sledi v arheoloških zapisih. Velik del konteksta, ki bi nam pomagal bolje razumeti skrivnostno Venero, torej manjka. Arheologija, vizualna analiza in ugibanja so za zdaj edini možni viri odgovorov.
Willendorfska Venera ni edina takšna figurica, zgodovinarji so našli več podobnih. Večina jih poudarja dele telesa, ki sodelujejo pri porodu, po čemer mnogi sklepajo, da so kipci povezani s plodnostjo, spolom ali nosečnostjo. Teorije upoštevajo tudi možnost, da je kipec predstavljal boginjo plodnosti ali pa je bil osebni talisman, namenjen pomoči pri nekaterih vidikih ženskega reproduktivnega cikla. Nekateri zgodovinarji so na podlagi Venere sklepali, da so prazgodovinske družbe visoko cenile ženske. Drugi so se osredotočili na brezobraznost figur – nekatere sploh nimajo glave – kar bi lahko pomenilo, da so prazgodovinske kulture ženske cenile samo zaradi njihovih reproduktivnih delov.
Venera, ki to ni
V rimski mitologiji je bila Venera boginja lepote in plodnosti, utelešenje popolne ženske. Prazgodovinski narodi, ki so kipec ustvarili, zagotovo niso imeli božanstva po imenu Venera, da bi kipec poimenovali po njem. Ko so jo v 20. stoletju našli, so strokovnjaki videli podobnost z boginjo. Ponekod je kipec dobil bolj generičen naziv, kot je gola ženska ali ženska iz Willendorfa. Oba sta bolj točna, a manj zapomnljiva. Kljub netočnemu imenu pa znameniti kipec ljudje še vedno najpogosteje imenujejo Willendorfska Venera.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!