Znanstveniki so prvič opazili sij, ki nočno nebo na Marsu obarva v zeleno. Odkritje bi lahko koristilo raziskovalcem na Marsu.
Rdeči planet, kot imenujemo Mars, ima svojo atmosfero, ki je veliko tanjša, predvsem pa drugačna od Zemljine. Zaradi različne sestave se sončni žarki, ki sijejo na planet, razpršujejo drugače in barva neba na Marsu je drugačna od tiste na Zemlji. Zato je, recimo, sončni zahod na Marsu moder, pri nas pa rdeče-oranžno-rumen.
Na Marsu pa obstaja tudi pojav, zaradi katerega se njegova atmosfera obarva zeleno.
Čeprav so znanstveniki že pred štirimi desetletji predvidevali, da ta pojav obstaja, so ga šele pred tremi leti prvič opazili ob dnevni svetlobi, sedaj pa s pomočjo sonde, ki kroži nad Marsom, tudi ponoči, piše revija Science Alert.
Zračni sij (ang. airglow) se pojavlja tudi na Zemlji, vendar ga s površja redko opazimo. Gre za posebno vrsto aurore (ali severnega sija), ko z našim magnetnim poljem trčijo delci Sonca oziroma sončnega vetra.
Na Marsu je učinek podoben, vzrok pa različen. Zeleni sij se pojavi, ko se dva atoma kisika združita v molekulo, je v sporočilu za javnost zapisala Evropska vesoljska agencija ESA, katere orbiter je zaznal nočni sij. Atomi kisika namreč nastajajo na dnevni strani Marsa, ko sončna svetloba razcepi molekule ogljikovega dioksida, potem pa atomi kisika migrirajo na nočno stran, kjer se ponovno združijo in pri tem oddajajo svetlobo. To se v Marsovi atmosferi dogaja približno 50 kilometrov nad površjem, zelo verjetno pa je sij v polarnih nočeh na Marsu opazovati tudi s površja planeta.
“Nova opazovanja so nepričakovana in zanimiva za prihodnja potovanja na rdeči planet,” je dejal planetolog Jean-Claude Gérard.
Preučevanje Marsove atmosfere namreč lahko pomaga tudi pri oblikovanju prihodnjih vesoljskih plovil, namenjenih na rdeči planet. Boljše razumevanje njene gostote lahko pomaga načrtovalcem misij zgraditi satelite, ki lahko prenesejo upor, ki ga ustvarja Marsova atmosfera, ali oblikovati padala, ki lahko spustijo tovor na površje planeta. “Osvetlitev nočnega sija bi lahko bila tudi dovolj svetla, da bi prihodnjim raziskovalcem na Marsu osvetljevala pot v zimskih polarnih nočeh. Človeški raziskovalci bi verjetno lahko videli sij tako svetlo, kot na Zemlji vidimo oblake, obsijane z mesečino,” je še povedal Gérard.
Raziskava ekipe je bila v začetku novembra objavljena v reviji Nature Astronomy.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!