Poglejmo, ali tudi čisto zares drži, da je smeh pol zdravja.
Nič ni boljšega kot nasmejati se do solz s prijateljem, kajne? Ali ko s simpatijo odkrijeta nekaj skupnega, kar vama nariše nasmeh na obraz? Pa tisti izlet, ki vas v službi spravi v histeričen smeh, pa nihče ne ve, kaj je sploh smešno.
Nasmeh ne razmiga le trebušnih mišic, ampak ima lahko kar nekaj pozitivnih lastnosti:
1. Ob smejanju se sproščajo endorfini
Smeh prežene slabo voljo in vsaj za trenutek vzbudi občutek sreče. Veste, zakaj? Ob smejanju se začnejo sproščati t. i. hormoni sreče: dopamin, serotonin in endorfin. Endorfin deluje kot nekakšen blažilec bolečine, serotonin pa kot neke vrste antidepresiv. Ena od študij celo nakazuje, da bi s smehom lahko hitreje premagali stres in umirili srčni utrip.
Zanimivo je, da včasih zadošča tudi umeten oziroma prisiljen smeh, ki se slej ko prej razvije v pristno smejanje.
2. Dober vpliv na druge
Posledic smeha ne občuti samo tisti, ki se smeji, ampak tudi njegova okolica. Med smehom se aktivira del možganov za “nagrajevanje”, zato se počutimo odlično. Švedska raziskava pa je pokazala, da se na nasmeh pogosto odzovemo z nasmehom – torej ni tako pomembno, ali ste tisti, ki se smeji, ali ste obkroženi z ljudmi, ki se pogosto smejijo. V vsakem primeru boste imeli od tega korist.
3. Boljši delovni uspeh
Poleg dobrega počutja lahko smeh vpliva tudi na delovno okolje, vsaj tako pravi študija. Srečni in nasmejani zaposleni naj bi bili bolj produktivni, medtem ko ima negativno vzdušje ravno nasproten učinek. Druga študija pa povezuje srečo z uspešnostjo na delovnem mestu: srečni ljudje naj bi zaslužili več denarja in delo opravili bolje kot tisti, ki ne čutijo takšnega zadovoljstva.
In če se spomnite prve točke, naj bi bilo dovolj že, da na delo pridete nasmejani vi in izboljšate razpoloženje drugih. Poskusite!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!