
Sonce je približno na polovici "življenjske poti". Kako jo bo zaključilo, je pojasnil hrvaški znanstvenik.
Sonce, ki je vir energije in omogoča življenje na Zemlji, ni bilo vedno takšno, kot ga vidimo zdaj, in tudi ne bo.
Kaj se bo z njim zgodilo v za nas oddaljeni, za vesolje pa bližnji prihodnosti, je v oddaji hrvaške televizije N1 Tajne svemira (Skrivnosti vesolja) razložil eksperimentalni fizik dr. Neven Soić z Inštituta Ruđerja Boškovića v Zagrebu. Govoril je sicer o jedrskih reakcijah v zvezdah, dotaknil pa se je tudi naše zvezde, Sonca, piše portal N1 Hrvaška.
“Jedrske reakcije so vir energije v zvezdah, procesi trkov dveh jeder, ki tvorijo nova atomska jedra. Iz nekaterih vhodnih, najpogosteje lažjih jeder nastajajo težja, pri čemer se sprošča energija,” je za začetek pojasnil Soić o tem, kako zvezde proizvajajo energijo.
Sonce in naš celotni sončni sistem sta nastala pred približno 4,6 milijarde let, ko se je iz ogromnega oblaka plina in prahu, imenovanega sončna meglica, začelo oblikovati Sonce skupaj s planeti, lunami, asteroidnim pasom in drugimi telesi.
Proces nastajanja sončnega sistema se je začel z gravitacijskim kolapsom tega oblaka, kar je povzročilo nastanek protosonca (nekakšen Sončev “zarodek”) v središču. Sčasoma se je zaradi zgoščevanja in segrevanja v tem protosoncu začela termonuklearna fuzija (zlivanje atomskih jeder), s čimer je nastalo Sonce. Preostali material v oblaku se je kondenziral v protoplanete, ki so se postopoma združevali in oblikovali planete ter druge objekte v sončnem sistemu.
Znanstveniki to starost določajo predvsem z analizo starosti meteoritov, ki vsebujejo najstarejše znane materiale v našem osončju, ter s preučevanjem radioaktivnega razpada elementov.
Sonce ima dovolj goriva še za 4,5 milijarde let. Kaj pa potem?
Soić je pojasnil tudi, kako zvezde prenehajo obstajati.
Pojasnil je, da v središču zvezd potekajo jedrski procesi, ki pa se, ko zvezda porabi svoje gorivo, počasi ustavljajo. “Na eni strani imamo gravitacijsko silo mase, ki deluje proti središču, na drugi strani pa je sevalni tlak – produkt jedrskih reakcij. Zvezda je v ravnovesju, ko sta ti sili izenačeni, kar je proces, ki bo pri Soncu trajal skupno okoli deset milijard let. Naše Sonce je majhna zvezda, ki je večinoma sestavljena iz vodika in v svojem središču proizvaja helij.”
“Ta proces bo trajal še najmanj 4,5 milijarde let, dokler se ne porabi ves vodik v jedru Sonca. Ko se vodik izčrpa, jedrskih reakcij ni več, s tem pa tudi ne sevalnega tlaka, zato začne prevladovati gravitacija. Posledično se bo Sonce začelo krčiti, dokler temperatura in tlak ne bosta narasla do te mere, da se bodo začeli trki jeder helija, kar bo vodilo v nastanek težjih elementov, natančneje ogljika. Tako se bodo začele nove jedrske reakcije in nova proizvodnja energije,” je razložil.
Sonce kot temna zvezda?
Kaj se bo zgodilo, ko bo porabljen ves helij, je voditeljica oddaje Tea Blažević vprašala Soića.
“Sonce ima tako majhno maso, da bo po izčrpanju vsega helija gravitacija še vedno povzročala krčenje zvezde, vendar temperatura in tlak nikoli ne bosta dosegla ravni, ki bi omogočala nastanek težjih elementov, saj masa Sonca ni dovolj velika. Jedra helija skupaj s preostankom vodika in elektroni bodo prešla v stanje, ki ga imenujemo degenerirano stanje snovi, kjer bodo v minimalnem energijskem stanju in se bodo počasi ohlajala. To stanje imenujemo beli pritlikavec. Takšna zvezda – beli pritlikavec – lahko še milijarde let postopoma izgublja toploto, ki jo je prej proizvajala, in zelo šibko seva.”
“Ali bo Sonce torej na koncu svojega aktivnega življenja, čez deset milijard let, postalo temna, komaj opazna zvezda?” je vprašala Blažević, čemur je Soić pritrdil. “Zagotovo bo tako. Sonce bo proizvedlo še nekaj malega ogljika in morda zelo malo kisika, vendar ne bo nikoli eksplodiralo. Njegova masa ni dovolj velika, da bi gravitacijsko krčenje ustvarilo temperature in tlake, potrebne za nastanek elementov, težjih od ogljika in kisika.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje