Študija: s spremembo prehrane si lahko življenje podaljšate tudi za 13 let

Magazin 13. Feb 202219:15 > 14. Feb 2022 11:311 komentar
sredozemna prehrana
Foto: PROFIMEDIA

Nova objavljena študija pravi, da lahko živite do 13 let dlje, če prehranske navade spremenite že v mladosti, piše CNN.

Norveška študija, ki je bila pred dnevi objavljena v reviji PLOS Medicine, je pokazala, kaj se lahko zgodi z življenjsko dobo človeka, če zamenja “tipično zahodnjaško prehrano”, ki vsebuje predvsem rdeče meso in predelano hrano, z “optimizirano prehrano”, pri kateri se uživa manj rdečega in predelanega mesa ter več sadja in zelenjave, stročnic, polnozrnatih žit in oreščkov.

Če bi se ženska začela ustrezno prehranjevati pri 20 letih, bi si lahko življenjsko dobo podaljšala za nekaj več kot deset let, je pokazala študija. Moški, ki bi se zdravo prehranjeval od 20. leta, pa bi lahko svojemu življenju dodal kar 13 let.

Sprememba prehrane lahko življenje podaljša tudi starejšim, kaže študija: ženskam, starim 60 let, za osem let, moškim, ki bi se začeli zdravo prehranjevati pri 60 letih, pa za skoraj devet let.

Rastlinska prehrana bi lahko koristila celo 80-letnikom, pravi študija: moški in ženske bi lahko s spremembami v prehrani pridobili približno 3,5 leta dodatnega življenja.

“Mnenje, da bi izboljšanje kakovosti prehrane zmanjšalo tveganje za kronične bolezni in prezgodnjo smrt, je že dolgo uveljavljeno, zato je razumno, da manj kroničnih bolezni in prezgodnjih smrti pomeni daljšo življenjsko dobo,” je dejal dr. David Katz, specialist preventivne medicine in zdravega življenjskega sloga in prehrane, ki ni bil vključen v študijo.

kajzerica
PROFIMEDIA

Model daljše življenjske dobe

Raziskovalci iz Norveške so naredili model vpliva spremembe prehrane na človeško življenje, pri čemer so uporabili obstoječe metaanalize in podatke iz študije Global Burden of Disease, baze podatkov, ki spremlja 286 vzrokov smrti, 369 bolezni in poškodb ter 87 dejavnikov tveganja v 204 državah in ozemljih po svetu.

K daljši življenjski dobi najbolj pripomorejo stročnice, ki vključujejo fižol, grah in lečo, nato polnozrnata žita in oreščki, kot so orehi, mandlji in pistacije, je pokazala študija.

Američani jedo premalo sadja in zelenjave

Novo poročilo ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je sicer pokazalo, da le malo Američanov poje dnevna priporočila sadja in zelenjave.

Študija CDC je namreč pokazala, da le 12 odstotkov odraslih zaužije 1,5 do 2 skodelici sadja vsak dan, kar je količina, ki jo priporočajo prehranske smernice za Američane. Le deset odstotkov Američanov vsak dan poje priporočene 2 do 3 skodelice zelenjave.

Približno 50 odstotkov žit bi morala predstavljati polnozrnata žita, vendar več kot 95 odstotkov Američanov tega cilja ne doseže. Namesto tega jedo predelana zrna, ki so zmleta, brez zrnja, otrobov in številnih hranil in vlaknin.

Več kot 50 odstotkov Američanov ne zaužije vsak dan petih gramov (približno čajna žlička) priporočenih oreščkov in semen.

V oreščkih, semenih, stročnicah in polnozrnatih žitih niso le beljakovine, ampak tudi zdrave maščobe, vitamini, minerali in antioksidativne “fitokemikalije”, ki so povezane z manjšim tveganjem za kronične bolezni.

zelenjava
PROFIMEDIA

Rdeče in predelano meso

Uživanje manj rdečega in predelanega mesa, kot so slanina, klobase in delikatesno meso, je prav tako povezano z daljšo življenjsko dobo.

To je smiselno: rdeče in predelano meso sta namreč povezana s pomembnimi zdravstvenimi tveganji, vključno s koronarno arterijsko boleznijo in rakom črevesja.

“Obstajajo številni dokazi, da lahko predelano meso povzroči raka črevesja – toliko dokazov je, da ga je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2015 uvrstila na seznam rakotvornih,” je za CNN povedal epidemiolog z univerze Oxford Tim Key, član znanstvenega svetovalnega odbora za prehrano pri ministrstvu za zdravje Združenega kraljestva.

Strokovnjaki pravijo, da je zamenjava rdečega in predelanega mesa s pusto perutnino, ribami in rastlinskimi beljakovinami eden od načinov za hitro izboljšanje prehrane.

Rastlinske beljakovine so v soji, čičeriki, leči in drugih stročnicah, tofuju, tempehu, oreščkih, semenih in polnozrnatih žitih, kot je kvinoja. Nekatere vrste zelenjave, kot je brokoli, vsebujejo tudi višje ravni beljakovin.

Študija iz leta 2020, ki je spremljala več kot 37.000 Američanov srednjih let, je pokazala, da imajo tisti, ki so jedli več rastlinskih beljakovin, 27 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo umrli zaradi kakršnegakoli vzroka in 29 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo umrli zaradi koronarne arterijske bolezni v primerjavi s tistimi, ki so jedli manj rastlinskih beljakovin.

“Učinki so še izrazitejši, če rdeče in predelano meso nadomestimo z viri rastlinskih beljakovin,” je povedal soavtor študije dr. Frank Hu, predsednik oddelka za prehrano na fakulteti za javno zdravje T. H. Chan univerze Harvard.

zdrava hrana
PROFIMEDIA

Kako izboljšati prehrano

Eden od načinov, kako v svojo prehrano vključiti več hrane rastlinskega izvora in zaužiti manj rdečega mesa, je sredozemska dieta, ki je po podatkih U.S. News & World Report že peto leto zapored izbrana za najbolj zdravo.

Na drugem mestu sta dieta DASH, ki omili hipertenzijo, in fleksitarijanska prehrana, ki spodbuja, da ste večino časa vegetarijanec. Vse te diete se osredotočajo na obroke, polne sadja, zelenjave, fižola, leče, polnozrnatih žit, oreščkov in semen.

Preprost način za začetek sredozemske diete je, da vsak teden skuhate en obrok na osnovi fižola, polnozrnatih žit in zelenjave, pri čemer uporabite zelišča in začimbe za boljši okus. Ko en dan takšne prehrane postane normalen, dodajte še enega in gradite naprej.

Avtorica: Sandee LaMotte/CNN

Komentari

Vaš komentar